V nedeljo je med spopadi na letališču Antonov, zahodno od Kijeva v Ukrajini zagorel hangar, v katerem je bilo na remontu največje letalo naše dobe, Antonov An-225 Mriya ali Sanje. Posnetki kažejo, da od letala ni ostalo veliko in čeprav je v tragediji nedaleč od nas tehnika ob človeških žrtvah nepomembna, je uničenje velikana vseeno priklicalo kako solzo pri vseh ljubiteljih letalstva.

Letalo so zasnovali pri Antonovu konec sedemdesetih let kot transporter sovjetskega vesoljskega programa, prevažal naj bi rakete Energia in na hrbtu space shuttle Buran. Letalo je prvič poletelo 21. decembra 1988, leto pozneje pa je bil razstavljen na tleh na pariškem letalskem salonu. 19990 ga je svetovna javnost lahko videla tudi v zraku v Farnboroughu.

Naročena sta bila dva primerka, dokončan pa je bil le en z registracijo CCCP-82060, pozneje UR-82060. Dvignil je lahko kar 250 ton težke tovore v notranjem delu ali 200 ton na hrbtu z dolžino do 70 metrov. Drugi primerek je bil za časa SZ končan le deloma. Po razpadu velikega socialističnega imperija 1991 in koncu programa Buran, je bilo letalo konzervirano v hangarju, 6 motorjev Ivčenko-Progres pa so demontirali in uporabili na manjšem An-124. 2000 se je podjetje Antonov pod novimi lastniki odločilo in začelo z obnovo letala, ki je spet poletelo 2001. Ob številnih naročilih (Mriya je prevažal praktično vse, na primer nemške lokomotive v Mongolijo) se je pokazala potreba po dokončanju drugega primerka. Drugi An-225 je končan nekje okrog 60 %, manjkajo mu krila in oplate trupa in seveda vsa notranja oprema.

An-225 je nastal na osnovi manjšega An-124. V dolžino meri 84 metrov, razpon kril je rekordnih 88,4, površina kril pa 905 m2. Prazen tehta 285 ton, skupaj z gorivom in tovorom pa je največja vzletna teža neverjetnih 640 ton. V rezervoarjih je drugače prostora za 300 ton goriva. Letalo je bilo marca 2019 prizemljeno za nadgradnje in je znova letelo spet od marca lanskega leta. Najvišja hitrost, ki jo je An-225 dosegel, je bila 850 km/h, doseg z 200 tonami pa 15.400 kilometrov. Z velikansko površino kril se je letalo obnašalo kot gigantsko jadralno letalo in pristanek je zahteval dodaten pritisk k tlom, saj je vzgon kril dobesedno ustvaril talni efekt, ki je držal trup nad tlemi.

Konec lanskega leta je letalo po poletu iz Aten šlo na servis, z njega so sneli enega od motorjev (v prihodnosti so pri Antonovu nameravali šest motorjev zamenjati s štirimi učinkovitejšimi Rolls-Roycei) in levo stran podvozja. Čeprav so letalo zaradi bližajoče se krize 24. februarja želeli premestiti v tujino na varno, inštalacija motorja ni bila končana, preden je vse skupaj prehitela invazija na Ukrajino.

Najtežji tovor, ki ga je An-225 kdaj prepeljal, je bil generator plinske elektrarne za Armenijo 11. avgusta 2009, ki je skupaj z ogrodjem tehtal 189 ton. 11. junija 2010 je An-225 prepeljal dve 42,1 metra dolgi vetrnični lopatici iz Tianžina na Kitajskem v Skrydstrup na Dansko, kar velja za najdaljši leteči tovor. Vse to so absolutni rekordi letalstva. V času Covida je Mriyja redno prevažal medicinsko opremo s Kitajske na vse konce sveta.

Uničenje letala verjetno ni bilo namerno, saj bi tudi ruski vojski kot vojni plen verjetno prišel bolj prav kot ruševina. Lastnik Antonova, UkrOboronProm, je že napovedal, da bodo letalo obnovili, čeprav uradnih podatkov o škodi še ni. Obnova naj bi trajala pet let in stala 3 milijarde dolarjev, za kar bodo pri UOP terjali kar Rusijo. Rusi so pred nekaj leti sami razmišljali o naročilu še enega An-225, ki bi ga uporabljali za lansiranje satelitov v orbito, drugi primerek pa so želeli odkupiti Turki, da bi ga dokončali sami.

Kakorkoli, najtežje letalo z največjim razponom kril na svetu je prvič umrlo, ko so umrli tudi zadnji ostanki sovjetske ekonomije. Drugič žal prav te dni. In ker so sanje dovoljene, pravijo Ukrajinci, bo rojen še tretjič. In če bo do tega prišlo, bo Mriya zagotovo dobil še vsaj enega brata.