Ko so avtomobilski proizvajalci pred okoli štiridesetimi leti začeli vgrajevati zračne blazine, je bil rok uporabnosti jasno določen. Večinoma bi bilo to 10 ali 15 let.

Kljub temu so nekateri proizvajalci, med drugim Honda, v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja svetovali preverjanje zračnih blazin vsakih 10 let. Pri Mercedesu pa so ocenili, da bodo zračne blazine, ki so jih izdelali po letu 1992, zdržale vso življenjsko dobo avtomobila. Napredek v tehnologiji modulov zračnih blazin zagotavlja doživljenjsko funkcionalno zanesljivost zračnih blazin. Sestavni deli zračnih blazin so izjemno trpežni. Ključna razlika je v vrsti tesnila, ki se uporablja za namestitev vžigalnika zračnih blazin. Novi avtomobili uporabljajo kombinacije stekla in kovine, pred tem pa je šlo za kombinacijo plastike in kovine, ki je generirala več vlage in vplivala na funkcionalnost vžigalnikov. To lahko povzroči korozijo električnih zatičev v napravi za vžig in lahko povzroči težave z zračno blazino.

Varnostne blazine v novih avtomobilih zato nimajo roka trajanja in se bo načeloma mogoče zanesti nanje tudi takrat, ko bo avto že starodobnik. Lastniki avtomobilov, ki so bili izdelani v osemdesetih ali zgodnjih devetdesetih, pa morajo preverjati stanje svojih varnostnih blazin. Vsekakor pa je priporočljivo preveriti proizvajalčeva navodila tudi pri novejših vozilih.