Oznaka Forza je uveljavljeno med skuterji za široko rabo, saj so v ponudbi kar tri izvedbe. Poleg prenovljene 350-kubične verzije, so kupcem na voljo še 125- in 750-kubična verzija, ki spada v bolj premijski razred potovalnih maksi skuterjev. Tokrat sem na kratko spoznavanje prevzel tisto bolj »ljudsko« verzijo, ki je nekakšen vsestranski produkt. Lansko leto je na trg prispela prenovljena verzija, ki so jih Hondini mojstri vgradili izboljšan 330-kubični enovaljni agregat (pogovorno 350 kubikov). Slednji ustreza tudi emisijskim standardom Euro5. Večja delovna prostornina prinaša nekaj več moči in navora ter za odtenek višjo končno hitrost. Torej, agregat razvija 21,5 kW moči in skoraj 32 Nm navora, to pa zadostuje, da 184-kilogramov težak skuter dosega najvišjo hitrost 137 km/h. Ker sem del preskusa opravil tudi po avtocesti, se v praksi izkaže, da ta s precejšnjo lahkoto zmore čez 150 km/h. Skratka, primeren tudi nekoliko daljše izlete. 

S prenovo je Forza dobila možnost pomika sprednjega vetrobrana za 18 centimetrov (4 cm več kot predhodnik), kar je blagodejno vplivalo na mojih 190 centimetrov višine za krmilom, saj je v navišjem položaju (ta se premika s pomočjo stikala na levem delu krmila) tok zraka potekal nad čelado. Sedi se nizko, a je dvonivojski sedež tako oblikovan, da nudi še nekaj malega opore za hrbet, medtem ko je pod njim prostora za dve čeladi (54 litrov). Novost, ki so jo uvedli pri Forzi že ob predstavitvi nove ganeracije, je brezkontaktni ključ (serijska oprema) in osrednje vrtljivo stikalo. Ta nadomešča klasično ključavnico. Z njim lahko vključimo kontakt, zaklepamo krmilo ali dostopamo do odlagalnega prostora pod sedežem, obenem pa nam ta odpira še loputo za točenje goriva, ki se nahaja v spodnjem delu med nogami. 11,7-litrska posoda v praksi omogoča nekaj manj kot 300 kilometrov vožnje brez obiska bencinskega servisa, s povprečno porabo okrog treh litrov na 100 km. 

Krmilo s preprosto postavljenimi gumbi in stikali je dovolj široko in postavljeno na ustrezno višino, da je manevriranje na mestu in med vožnjo lahkotno. Tudi vzvratna ogledala nudijo dovolj širok zajem dogajanja za dvokolesnikom. V prenovljeni izdaji so pri Hondi še nekoliko izboljšali voznost, saj so vgradili novo in iz lahkega aluminija izdelano zadnjo nihajno roko, medtem ko za mehkobo med vožnjo skrbijo nastavljivi blažilniki (sedem stopenj). Za varnost pri pospeševanju je vgrajen sistem proti zdrsu zadnjega kolesa (Honda Selectable Torque Control - HSTC), ki ga je možno izklopiti. V praksi ta sistem le malokrat poseže v delovanje, saj je delovanje tekočinsko hlajenega enovaljnika precej uglajeno in brez hipnega izbruha moči. Nekoliko zmotijo le vibracije na mestu. Kolutne zavore spredaj in zadaj so opremljene z ABS zavornim sistemom. 

Prednost brezkontaktnega ključa je tudi ta, da je povezan s centralnim 45-litrskim kovčkom (odklep in zaklep), ki prav tako ima prostora za dve čeladi oziroma za vse ostale stvari, ki jih uporabnik prevaža s seboj. Malce nenavadno pri tem pa je, da ta stane kar dodatnih 600 evrov. Izpostaviti velja še dodaten globok predal na levi strani pod krmilom, ki ima vgrajen USB vtičnico za polnjenje telefona med vožnjo, hkrati pa se ta tudi zaklepa. 

Kot že omenjeno, Forza 350 je zagotovo dobra in v teh razmerah tudi dokaj racionalna odločitev, ko gre za izbiro vsestranskega skuterja. Meni je v nekaj dneh konkretno zlezel pod kožo.