Naš ženski del je imel avto na testu pred nami in Urša je zgradila zgodbo o posebni vijoličasti barvi. Odtenek vijolične je tako poseben, da zelo težko najdemo v naravi še kaj podobnega. Kak melancan, pa vijolice, pa kako žensko obleko in predvsem to, kar je v dneh, ko je bil avto pri nas, priletelo z večih koncev  - Maribor, šampion!

Barvo pustimo za kasneje, 4,55 metra dolga kupejevska dvojka pa je za odtenek manjši M4 z zelo dolgim motornim delom in zelo kratkim zadkom. M240i je tudi najmočnejši do prihoda novega M2, delavnice M-oddelka pa so prispevale cel kup simpatičnih dodatkov na zunanjosti, od sprednje črnine na obrazu do pragov in strupenega difuzorja na zadku. Vijoličasta barva Thundernight (ali nevihtna noč, prosto po Prešernu), ki gre zelo proti črni, nekatere poteze rahlo skrije, zato pa toliko bolj zasijejo v pravem kotu sonca.

Opisovati notranjost pri BMW-ju je rahlo nehvaležna vloga. Ne moremo reči, da so si podobni kot jajce jajcu, so pa ta nekje blizu. Kakovostna izdelava, materiali, udobje, ergonomija, to so reči, ki so za M240i samoumevni. No, usedanje nizko proti tlom in kupejevski gabariti imajo rajši ožje ljudi, kot klasični kupe z veliko mišicami pa je zadnja klop namenjena bolj odlaganju stvari kot prevozu žive sile. Dovršen namenski 2+2 kupe, torej.

Časov lahkih BMW-jev, tudi ko gre za najnižje kategorije, ni več. Šestvaljni vrstni turbo premore 250 kW (374 KM) in 500 Nm navora. Moč se pozna tudi navzven, z grbo na pokrovu motorja. Kot v zlatih časih navitih bombnikov. Do stotice reč sune v samo 4,3 sekunde, kar je bolje kot prejšnji M2. Edina izbira je osemstopenjski avtomatski menjalnik in štirikolesni pogon. Stabilnost pri taki moči ni nikoli odveč, sploh ker avto tudi ni med najlažjimi in gre proti 1800 kilogramom, zadaj pa ima tudi elektronsko zaporo diferenciala, zato ko se enkrat zažre v asfaltno podlago, grize in ne spusti več. Ima pa zaradi kilogramčkov raje odločna pospeševanja na odprtih cestah kot preganjanje čez ovinke, tudi zaradi kondicije voznika.

Zdaj pa me vprašajte, če upate, kolikšna je bila povprečna poraba.

7,2 litra!

Bom razložil. Pripetilo se je namreč, da je bil to edini razpoložljivi avto, ko naju je z Uršo doletela VN Madžarske. Fantje od FIA reči zadnje čase sporočajo hudimano (pre)pozno, zato je bilo spakirano vrat na nos in že smo šli proti Budimpešti z najmočnejšo bavarsko Dvojko. In ker poln rezervoar obljublja tam malo čez 400 kilometrov dosega (samo od meje do tja jih je 250, pa še potem po mestu in do dirkališča), je v obdobju, preden so cene bencina začele spet padati, samo madžarski del lepa finančna pustolovščina. In je tudi bila. Za stotaka.

M240i je pravzaprav mogočna in navita potovalna kupjevska umetnina. Na avtocesti preklopiš ne na Comfort, pač pa na Eco Pro in avto se odloči, da se bo zakrinkal v benigno živalco. In potem gre in gre in poraba lepo lebdi tam pri nekaj kozarčkih čez sedem litrov, to pa je že nekaj. Seveda, če želite drugo skrajnost, je tam tipka Sport in bobnenje od zadaj in pokanje pri spuščanju stopalke je atrakcija za zunaj prisotne.

Malo si je bilo vendarle treba dati duška, sploh med prihodom na Hungaroring, ko so množice (pretežno oranžnih) navijačev slikale tudi vse avte, ki niso bili ravno postkomunistični ostanki tipa Lada in izdelki domače industrije. In seveda sva se pripeljala kot nočna nevihta, Thundernight. Avto, za katerega bi človek rekel, da je tako unikaten, da ne bomo videli nobenega. 14 dni pozneje sem v Budimpešti, ko sem tam bil z drugim avtom, ugledal identiičnega. Pred istim hotelom. Torej je nekaj ljudi, ki imajo posebej prefinjen in unikaten okus.

Ker cene bencina pri Orban Viktor Szupersztarju veljajo za najcenejše v EU (1,24 evra), bi človek rekel, da bi izkoristili ves potencial M240i, pa so te le za domačine. Z našo tablico je veljala tržna cena, ki je bila še malo višja kot pri nas.

Potovalno (ne)udobje v školjkastih sedežih sicer zahteva, da se vsake toliko časa premakneš v sedežu, ni pa nobena težava, saj prepustiš dogajanje tempomatu, ki nežno zavira in pospešuje, čeprav gredo ure že krepko čez noč, vse skupaj ne zasanja. Dodatno dolivanje pri Madžarih je pripeljalo do domačih črpalk, preostanek pred Ljubljano pa je potem šel na polno. In ja, razlika med varčno vožnjo in z verige spuščenimi 374 konji je faktor 2,5! Vedno znova pa me navduši, kako varčni so lahko ti BMW-jevi mlinčki, nenazadnje sem pred leti M5 peljal malo čez 8 litrov, da so pri uvozniku vprašali, če se je kaj pokvarilo.

Osnovna cena M240i je 57.450 evrov, za ekstravaganco nočne nevihte vzamejo 856 evrov, usnje v notranjosti pa stane 1400 evrov. Med vidnejšimi dodatki so še 19-palčna kolesa za 1600 in M športni sedeži spredaj za tisoč evrov. Dodatkov s povezljivostmi in drugimi bonbončki (M to in M ono) se nabere za 16.935 tisočakov. Skupaj 74.385 evrov.