Ni bil največji, je pa pometel z vso konkurenco širokotrupnih potniških letal, vključno z Airbusovim A380. Potem ko je Boeing oktobra 1958 z Boeingom 707 vpeljal revolucijo s čezoceanskimi leti, so vodilni želeli še nekaj večjega in bolj ekonomičnega. Precej večjega. Za program so z Boeinga 737 na novi projekt preselili Joea Sutterja, katerega oče je slovenskih korenin.

Še preden so veliko letalo z dvema hodnikoma med sedeži začeli sestavljati, so že prišla tudi prva naročila. 1966 je Pan Am podpisal pogodbo za kar 25 primerkov. Prvi 747, ki se ga je prijel vzdevek Jumbo Jet, zaradi širokega trupa, je bil sestavljen konec leta 1968, krstni polet je doživel 9. februarja 1969. Januarja 1970 je nastopil službo pri Pan Amu.

Grba, ki jo ima na sprednjem delu in nosi dodaten krov za potnike, ima tudi zelo visoko nameščeno potniško kabino, da lahko Boeing 747 brez težav deluje tudi kot tovorno letalo. 747 se je vsaki nekaj let dobival posodobitve, močnejše motorje in daljši trup s 747-8 leta 2005. Ni pa vse ostalo pri potniških letalih, saj so bile narejene različice tudi za ameriško vojsko, za astronomski observatorij, poveljniško mesto vojske, prevoz Space Shuttlea na hrbtu, najbolj slavni posebnež pa je letalo ameriškega predsednika VC-25 Air Force One.

Boeing 747 je imel kar nekaj konkurence, Lockeed L-1011 (1971), McDonell Douglas DC-10 (1972) in pozneje MD-11 (1990). Airbus je sprva konkuriral z veliki A340, potem pa je 2007 dal v uporabo A380, ki pa je še ena žalostna zgodba o napačnem razumevanju potreb trga in ekonomiji letenja.

Boeing 747 je bil zelo popularen ptič med letalskimi prevozniki, Qantas je imel leta 1979 17 letal, vsa B747, julija 2019 pa je bilo v komercialni rabi 462 primerkov, največ pri Atlas Airu in British Airways, oba sta imela kar 33 747-700. Vseeno so nove zakonitosti v potniškem prometu na pot upokojitve poslale tudi velikega ptiča iz Seattla – British Airways je zadnji let s 747-8 opravil oktobra 2020.

Boeing 747 je bil vpleten v 166 nesreč, od tega 63 takih, da je bilo letalo za odpis, vsega skupaj pa je poskrbel za 3764 žrtev. Daleč najhujša je tista iz 1977, ko je zaradi napake v komunikaciji Boeing 747 nizozemske družbe KLM na Tenerifih vzletel v meglo, čeprav ni imel dovoljenja. Pri tem je trčil v Pan Amov B747, v nesreči je umrlo 583 ljudi. 1996 je po vzletu iz New Yorka v zraku eksplodiral B747 leta TWA800. Zaradi kratkega stika se je v praznem rezervoarju ustvarila iskra, ki je vžgala kerozinske hlape, kar pa je bilo dovolj, da je odtrgalo sprednji del letala. Umrlo je 230 ljudi. Oktobra 1992 je tovorni Boeing 747 izraelske družbe El Al po vzletu iz Amsterdama zaradi utrujenosti materiala izgubil desna motorja in strmoglavil na blokovsko naselje, umrlo je 43 ljudi, od tega 39 na tleh.

Boeing 747 je imel v različnih konfiguracijah od 276 pa do 467 sedežev. V originalu meri 70,7 metra v dolžino in 60 metrov čez krila. Krajši 747 SP je dolg le 56,3 metra, zadnji, 747-8 pa je podaljšan na 76,25 metra. Hitrost, ki jo Boeing 747 doseže, je v povprečju 930 km/h ali 0,92 Macha.

Letalo z grbastim nosom je takoj po rojstvu dobilo kultni status, ob Jumbo Jetu so ga klicali tudi Kraljica neba. B747 se je pojavil v več kot 300 filmih in velja za najbolj ikoničnega v filmski zgodovini, pojavil se je v filmih kot so Letališče (1975), Air Force One (1997) in Umri pokončno 2 (1990).

Pot Boeinga 747 se je končala prejšnji torek, po 54 letih in 1574 (vštevši tudi prototip) primerkih. Zadnji primerek bo zdaj naredil nekaj testnih poletov, potem pa ga bodo pobarvali v ustrezne barve in januarja predali ameriški letalski družbi Atlas Air, kjer bo služil kot tovorno letalo.