Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Testi   |   Renault Clio R.S. 18 in Renault 4 GTL
O zgodovini, cestnih raketah in formuli 1
Osnovna cena: 27.390 (Clio) €
Cena testnega vozila: 27.390 (Clio) €
Pri Cliu: zlovešče športni videz
zmogljiv motor
Pri Clu: na trenutke počasen EDC menjalnik
100 kilometrov severno od nas za tako gostimi oblaki, da bi jih lahko rezal, leži dirkališče Spielberg. In tam se uro in pol v krogu vozijo najhitrejši dirkalniki na tem planetu. In ker so med njimi tudi Renaultovi, smo jih šli pogledat z Renaultovim Cliom R.S. 18, ki je posvečen prav letošnjemu dirkalniku. Pa ne samo to…
Artur Švarc
4. julij 2018 | 22:16:03

Mali nabriti črni pob je že drugi dan od štirih dni tam v zgornji dolini reke Mure dobil spremljevalko, ki bi mu lahko bila babica. In mu tudi je. Pri Avtomaniji smo prišli na idejo, da bi za vsakodnevno vožnjo iz skrajno bližnjeslovenske  točke avstrijskemu Spielbergu, imenovane tudi Dravograd, mobilizirali še en avto iz Renaultove bogate zgodovine, ki smo ga enkrat že predstavili kot retro test – iz moje družinske zakladnice smo si izposodili 36 let staro Katrco.

In to ne kakršnokoli, pač pa verjetno eno najbolj ohranjenih (če ne celo najbolj) pri nas. Podedovan po babici in v lasti mojega očeta je Renault 4 GTL letnik 1982 z nekaj malega pod 50 tisoč prevoženimi kilometri izjemno ohranjen – in zapovrh ni niti restavriran, še vedno je z originalnim lakom in notranjostjo. Nekaj malih nerodno dobljenih praskic v domači garaži pravzaprav le dopolnjuje zgodbo tega avtomobila, ki sicer ni najstarejši v naši garaži, je pa seveda najbolj vožen.

Kaj je bolj zanimivega kot v Spielberg priti z enim Renaultom? Priti z dvema, se razume sploh če je med njima 36 let razlike. Črni R.S. 18 v svoji zlovešči črno rumeni podobi simbolizira bojne barve letošnjega Renaultovega dirkalnika R.S. 18 (kar ima označeno tudi na boku) in bela Katrca, ki je prav tako kot smo okrencljali Clia, sta nosila nekaj nalepk naše ekipe in tovarniškega F1 moštva. In v teh štirih dneh je bila ta dvojica, sploh bela stara mama, zelo opažen par. Številni navijači, ki so hodili mimo, so fotografirali tega nenavadnega starodobnika, prav tako nista avtomobila ostalna neopažena niti fotografom, ki delajo v F1.

Tri dni vožnje z razdaljo dobrih 100 kilometrov iz Dravograda tja in še nazaj je dalo primerjavo, kako je avtomobilska tehnika napredovala v 50 letih. Renault 4 poganja 25-kilovatni 1,1-litrski štirivaljnik z 72 Nm navora. Številke, ki so proti Cliotovim 162 kW (220 KM) pravzaprav smešne. Ampak, ko upoštevamo, da je Katrca tudi enkrat lažja (694 kg), stara dama ni tako nebogljena. Že res, da torzijsko vpetje, pri katerem desno zadnje kolo stoji 4 centimetre in pol bol nazaj kot levo (medosna razdalja pri Katrci, pa še katerem modelu se na levi in desni razlikuje!) povzroča veliko nagibanja, vendar zadka zlepa ne odnese.

Mali motorček, pred katerim visi še menjalnik, ki ga preko motorja premika poseben vzvod z ročico v kabini na vrhu armaturke, spomni na neke druge čase avtomobilizma, ko smo rekli, da avto »rabi turo« in veliko dela s prestavljanjem. In če povemo, da je Katrca v petek za našim Cliom v Dravograd iz Spielberga prišla s samo deset minutno razliko, pri čemer smo s Cliom uporabili tudi 20 kilometrov avtoceste na avstrijskem Koroškem, potem je jasno, da ta bela gospa niti ni tako nebogljena kot se morda iz številk zdi. Danes je njen pra pra vnuk pravzaprav Twingo in ne Clio, ta je občutno večji od 3,6 metra dolge Katrce, je pa seveda Katrca, ki so jo pri nas v Novem Mestu izdelovali do 1994, takrat veljala za precej luksuzen avto.

Posebnosti v notranjosti Katrce pravzaprav ni veliko – ima še en retro Pioneerjev avto radio, ki ima za sabo prav tako posebno zgodbo (o njej kdaj drugič), kot del opreme GTL pa vzvratno luč, ščitnike na vratih, delno usnjene sedeže, ki so pri nas še vedno prekriti z originalnimi prevlekami, nima pa samozateznih varnostnih pasov in recimo vzglavnikov. Pri Katrci se je treba navaditi tudi na obvolanske ročice, ki so rahlo nelogične, ročna zavora je spodaj levo pod volanom, rdeče stikalo z napisom Brake pa preverja, če delujejo vse štiri zavore. Za avto, ki je po zasnovi star že skoraj 60 let, dokaj logične rešitve, danes pa precej osnovne.

Na drugi strani smo »ta hitre k našim sosedom gledat hodili« s posebno izdajo Clia R.S. 18. Črna zlovešča podoba obljublja nekaj strupenega, rumen spojler spredaj in prag na strani pa dopolnjujeta podobo, nore pa so tudi luči z ledicami, sploh spodnje v obliki logotipa Renault Sport. Črna platišča, rumen logotip na sredini in rdeče zavorne čeljusti, avto je vrhunec estetike, čeprav se mu, roko na srce, vsaj mehansko, leta že rahlo poznajo. 1,6-litrski turbo motor malo raketo izstreli do stotice v 6,6 sekunde, medtem ko Katrca potrebuje dobrih 20 sekund. Končna hitrost Clia je 236  km/h, medtem ko Katrca zmore le dobrih 120 km/h (naši so leta sonca načela iglo na merilniku, ki se zatakne pri 60 km/h).

A kombinacija večinoma običajnih cest in avstrijskih omejitev, kjer »Helmuti« vsak dan pridno merijo hitrosti, bele škatle pa pobliskavajo, kot da smo med božničnimi prazniki, vse te razlike v praksi zabriše.

Motorju Clia streže dvosklopčni ECS menjalnik, ki naj bi bil za to različico dobrih 50% hitrejši, a ima tudi v Sport načinu nekaj svojih pomislekov, sploh pri počasni vožnji čez hitrostne ovire ali pri ustavljanju v koloni po rahlem klancu navzgor. Prestavljanje na volanu omogoča pravi dirkaški užitek s pokanjem iz akrapovičevih izpušnih cevi, reč omogoča t.i. launch control, kar pa se same lege tiče, pa prej zmanjka primerne ceste kot bo pobu začelo odnašati zadek. Ampak kot rečeno, z radarji prepletene avstrijske ceste človeka spomnijo, da se dirka na Red Bull Ringu in ne po cestah. In prav je tako.

Notranjost Clia je odeta v alkantaro, zračniki so rdeče obrobljeni in izstopajo iz armaturke v karbonu. Tu je klasična ročna zavora in to, kar Clio prinaša tudi pri običajnih različicah, Rlink infotainment pa omogoča še telemetrijo in merjenje časov.

Clio R.S. 18 stane 27.390 evrov, medtem ko lahko o ceni Katrce le ugibamo (po nekih izračunih pridemo do številke 6000 današnjih evrov), ampak vrednost ji raste proti petmestni številki.

Nazaj k Formuli 1. 1982 v letu, ko so v Novem mestu sestavili ta naš primerek Katrce, je Renault RE30B osvojil štiri zmage, po dve Prost in Arnoux in skupno 8 stopničk. Na 16 dirkah je Renaultov dirkalnik kar 10-krat štartal z najboljšega štartnega mesta. Če ne bi takrat ekipe pestil nezanesljiv turbo motor Renault-Gordini EF1, ko dirkača nista videla cilja kar 17-krat, bi Alain Prost zlahka osvojil naslov svetovnega prvaka, tako pa je Francoz svoj prvi naslov z Renaultovim motorjem osvojil 1993 v Williamsu, leto poprej pa jim je naslov pripeljal Nigel Mansell.

V začetku devetdesetih, ko se je rodil tudi Clio in je Katrca dokončno ugasnila, se je začela nepremagljiva doba z Williamsom (prvaki z motorjem 1992, 1993, 1995, 1996 in 1997), prvi naslov kot ekipa pa je Renault osvojil 2005 s Fernandom Alonsom.

V Spielbergu na VN Avstrije Renaultovi ekipi sicer ni uspelo doseči rezultata, novi močnejši motor je pri Hulkenbergu izpustil dušo, Sainz pa je po nekaj težavah ostal izven točk. Je pa zato dirko vseeno dobil Renaultov motor v zadku Red Bullovega dirkalnika. Videti zmago diamanta in pred dirkališčem parkirati dve tako različni generaciji Renaultovih avtomobilov pa je posebno doživetje. Sploh, ker smo lahko letos gledali pravo »retro« dirko, na kateri so kot muhe cepali favoriti, Mercedesa pa sta sploh prvič v sodobni zgodovini ekipe oba odstopila zaradi tehničnih težav. Svojo navijaško pripadnost znamki smo kazali tudi s številkama obeh dirkačev tako na Cliu kot Katrci – 27 je številka Nica Hulkenberga, 55 pa Carlosa Sainza. In medtem, ko je črni R.S. že nazaj in brez dodatnih olepšav, pa bo Katrca na domačih cestah še nekaj časa spominjala na Renaultovo pestro dirkaško zgodovino v F1.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija