Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Testi   |   Hyundai Kona 1.6 CRDi Impression 4WD 7DCT
Osnovna cena: 25.820 €
Cena testnega vozila: 28.170 €
videz
prijetne vozne lastnosti
udobje
cena
navigacija
vzvratna kamera
Tehnični podatki
Motor: 4, vrstni; prostornina - 1598 cm3; moč - 100 kW (136 KM) pri 4000 vrt/min; 320 Nm pri 1500 vrt/min;
Prenos: pogon - 4x4; menjalnik - 7, dvosklopčni; zavore - hlajeni diski spredaj, diski zadaj; gume - 235/45R18; obračalni krog - 10,6 m;
Karoserija: 5-vratna, križanec; segment - B (spodnji); mere (d/š/v) - 4165 mm x 1800 mm x 1550 mm; medosna razdalja - 2600 mm; prtljažnik - 361-1143 l; rezervoar - 53 l; masa - 1497 kg; nosilnost - 533 kg; skupna dovoljena masa - 1950 kg;
Zmogljivosti: pospešek - ; najvišja hitrost - 186 km/h; gorivo: dizel; poraba - 5,3/4,5/4,9 l/100 km; emisije CO2 - 127 g/km;
Med asfaltom in brezpotji in nazaj
Kona velja za avto, ki je spremenil oblikovni pogled na korejsko znamko, z dizlom in avtomatiko pa je tudi prijetno potovalen.
Artur Švarc Metka Prezelj
16. oktober 2019 | 12:10:44

Da je s temi vzhodnjaškimi očmi na vrhu pod motornim pokrovom impozantna zadeva, sploh ni treba izgubljati besed. Vse ostalo, od običajnih luči ob široki maski, pa plastični zaščiti kolesnih lokov in še česa, spada zraven in se podpisuje pod zelo verjetno najbolj dopadljivega malega križanca.

Vedno znova pritegne tudi zeleno rumena kovinska barva, zaradi katere je avto viden že na daleč, ista barva pa se nadaljuje tudi v notranjosti okoli ročice menjalnika, zračnikov, gumba za zagon in s šivi na oblazinjenju. Notranjost je sicer nekoliko bolj konzervativna, pa še vedno dovolj sveža, da je avto v koraku s časom. Za piko na i bi si morda razvajen kupec želel še vstavke na armaturki v drugi barvi ali imitaciji kovine,  a to potem že res pritiče besedi razvajanje, pa še to je v okviru paketa Lime potrebno doplačati z 290 evri.

Stvari so na svojem mestu. Klasični merilniki pred očmi, vsa stikala na dosegu roke, induktivno polnjenje telefona, pa infotainment z navigacijo, ki včasih dela malo po svoje, a o tem malce kasneje. Oprema je na voljo vsa, od aktivnega tempomata do opozorilnika za menjavo pasu. Vzvratna parkirna kamera pa je s svojo nizko ločljivostjo precej povprečna. Materiali so spodobni in Hyundai dvigajo iz plastičnega povprečja konkurence, pravzaprav je občutek, da je Kona lahko zelo blizu premijskim razredom in tudi vožnja ni daleč od tega.

Sedenje spredaj za dva velika človeka je čisto dobro, prav tako preglednost – križanci so pač visoko sedeča vrsta vozil, v zadnjem delu bodo trpeli le tisti čez meter devetdeset.

Prtljažnika je za 361 litrov, s podiranjem sedežev dobimo 1143 litrov. V praksi se izkaže povsem dovolj za tri Avtomanijake na poti na dirko F1 v Monzo. V prtljažnik gre vsa krama v smislu dveh kovčkov, potovalne torbe, pretirane količine energijskih napitkov, kak nahrbtnik s prenosnikom pa lahko počaka tudi na zadnjem sedežu. 500 kilometrov v eno smer s tremi odraslimi da, štirje – težko.

Identičnega Kono smo imeli na testu že lansko zimo, ko smo šli z njo obiskat Vajontski jez, le da je bil takrat pod motornim pokrovom T-GDi motor s 177 konji. Tokrat je za pot skrbel preverjeni hišni dizel s 100 kW (136 KM) in sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom, ki moč prenaša na vsa štiri kolesa. No, v osnovi na sprednja, se pa po potrebi del prestavi tudi nazaj, a to pride do izraza na precej slabših terenih, določeno mero zaupanja pa je dal tudi pri enem najhujših nalivov v moji vozniški karieri, ko smo se tisto nedeljo vračali iz Monze mimo Benetk.

Navigacija? Zanimivo je, da je na malem zaslonu zelo težko pregledovati karte bolj urbanih naselij, se pa Hyundaijevemu infotainmentu močno pozna procesorska podhranjenost. V Milanu ga je količina cest in cestic pošteno matrala, najbolj zanimivo pa je, da smo vse tri dni na poti do dirkališča z istimi nastavitvami šli po drugačni poti. TomTomov sistem ima vsaj po mojem mnenju še veliko prostora za izboljšave.

Podvozje ni med najmehkejšimi, ni pa naporno niti na daljših poteh. Zanima vas poraba? O ja, pri 130 in konstantni vožnji na avtocesti se da Kono z dizlom spraviti tja dol na 5,5 litra. Obljubljeni doseg z enim tankom je čez 850 kilometrov, optimistično se je na poti tja zdelo, da še več, saj je kazalec za gorivo dolgo časa ostal pribit na vrh. Ampak je seveda lažnivec, že pred prehodom meje je v Kono šlo osem litrov, pa je bil kazalec pred tem praktično pri vrhu. No, dolgo časa, vse tja do Padove je ostal pri miru, do Monze, ki je oddaljena od Ljubljane skoraj 500 kilometrov, pa je padel za tretjino. To govorimo zato, ker se je potem od polovice proti rezervi kazalec sicer potapljal zelo hitro.  A ker ima rezervoar 53 litrov prostornine, lahko psihološki efekt pripišemo prav merilniku goriva. Kakorkoli, malo je križancev s štirikolesnim pogonom, pripravljenih za hribovske avanture, ki so izjemno potovalni tudi na običajnih cestah na daljše razdalje.

Dizelski Kona je za 650 evrov cenejši od najbolj navitega bencinarja. Cena? 25.820 evrov, potem pa sledi še seznam dodatkov na našem testnem primerku: Paket Lime za 290, tu je multimedijski sistem s Krellovimi zvočniki in TomTom navigacijo za 750 evrov, dvobarvna kombinacija zunanjosti še 540 evrov, priprava za vlečno napravo 130 evrov, zasilna rezervna pnevmatika 80 evrov, kovinska zeleno-rumena barva 400 evrov in priprava in prevoz vozila, ki jo lahko vtaknemo kar k osnovni ceni, saj brez nje ne gre – 160 evrov.

Skupaj torej 28.170 evrov, kar Kono tudi po ceni uvršča v premijski razred. Je pa to avto, s katerim bi lahko človek brez težav prepotoval Evropo po avtocestah in se vzpel tudi na Nanos.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija