Star več kot 30 let in z oznako starodobnik, ima ta zdaj povsem drugačen status, kot ga je imel onkraj Atlantika, saj je po zaslugi človeka, ki tovornjaški posel še vedno dela s srcem, dobil dom v Sloveniji. Tako pove Florjan Koselj, ki je po velikem številu prevoženih kilometrih po vsej Evropi, naposled stopil na samostojno pot podjetnika, danes, več kot desetletje kasneje pa upravlja svoj vozni park 12 tovornjakov in še hkrati goji ljubezen do ameriške klasike z oznako Peterbilt.

Teh tovornjakov je v Evropi izjemno malo, zato je ob ideji, da bi na njegovo parkirišče zapeljal tudi tak dragulj, moral pred leti pošteno brskati na spletnih straneh rabljenih tovornjakov v ZDA. Naposled je v Phoenixu le našel primernega, ki ga je kasneje kupil od nekega letalskega pilota, ki zanj ni imel časa, ga v Los Angelesu razstavil do te mere, da so ga naložili v ladijski zabojnik in ga čez nekaj tednov prevzel v pristanišču v Rotterdamu. Ker je bil dotični primerek v precej dobri kondiciji, ga sprva Koselj ni nameraval restavrirati, saj je bila sanjska želja izpolnjena, a je po tehtnem premisleku to kasneje vendarle storil. In to kar dvakrat. Ko je v prvo dokončal šest mesecev dolgo delo, se je z njim napotil na srečanje tovornjakov v Bosno, a je med vožnjo počila guma in Peterbilt 359 je končal na boku v obcestnem jarku. Kot pove Koselj, škode takrat sicer ni bilo tako veliko, a ga je s prijatelji in sodelavci v svoji garaži znova v celoti razdrl in ga na novo postavil na noge. Opremljenega z originalnimi deli, kakopak. V Ameriki tudi tri desetletja po koncu proizvodnje na različnih koncih dobiš vse potrebno za popolno prenovo. Le cena je zaradi letnice tovornjaka primerno visoka. Obnova nikakor ni poceni in se meri v več deset tisoč evrih, zato moraš biti res fanatik, da greš v takšen projekt. In tudi zaradi tega jih je v Evropi malo.  

Zgodba Peterbiltovega modela 359 se začne leta 1967, saj je to prvi tovornjak s takoimenovanim širokim nosom oziroma sprednjim delom. Te, z nekaj vmesnimi izboljšavami, sestavljajo do leta 1987, ko ga nadomesti nova verzija. A bolj zanimivo je dejstvo, da danes proizvajalec še vedno ponuja takšnega (custom made) kot je bil pred 30 leti, le da ima zdaj vgrajen Euro5 motor. Kosljev primerek, ki tudi zaradi popolne prenove izgleda zares fantastično, nosi letnico 1983 in ima vgrajen 16-litrski vrstni šestvaljnik z oznako Caterpillar, ki razvija spodobnih 400 konjev moči, za prenos moči pa skrbi Fullerjev 15-stopenjski ročni nesihronizirani menjalnik. Koselj pove, da je poraba okrog 40 litrov na sto kilometrov in od današnjih novejših modelov odstopa od 10 do 15 litrov, je pa strošek vzdrževanja oldtimerja, v primerjavi z novejšim, bistveno višji. Tudi do 70 odstotkov. Kot starodobnik je oproščen le cestnine, ki jo vsak uporabnik plača ob registraciji, med nižje stroške uvršča le še zavarovanje, ki na letni osnovi znaša nekaj sto evrov.

Peterbiltovi tovornjaki še danes veljajo za nekakšen kult tovornjakov v Ameriki. Tako rekoč bi jih lahko primerjali z legendarnimi Harley-Davidsoni, pa čeprav ti tovornjaki veljajo bolj za vzdržljive delovne stroje, ki so hkrati prva izbira tamkajšnjih tovornjakarjev. Nenazadnje imajo ti dolgo zgodovino, saj znamka Peterbilt obstaja že vse od leta 1939, a je v vmesnem času padla v roke največjemu ameriškemu proizvajalcu tovornjakov Paccar, ki ima v Evropi v lasti znamko DAF. 

Danes Kosljev Peterbilt 359, kot starobnik, služi zgolj za zabavo in nastopanje na »kamionarskih« srečanjih, saj ga v komercialne namene ne sme uporabljati. Seveda, smo na kratko tudi mi doživeli izkušnjo vožnje z njim in podoživeli tovornjaške zgodbe iz pred več desetletij, ko so bili vozniki pravzaprav v nekakšnem mini fitnesu brez prepotrebne klimatske naprave. Za razliko od današnjih sodobnih tovornjakov, je potniška kabina z dvema sedežema precej ozka, a toliko bolj je razkošen spalni del v ozadju. Voznikovo delovno okolje je naravnost prepleteno z ogromnim številom gumbov in stikal, za kar je bilo včasih potrebno biti pravi mojster za poznavanje delovanje vsakega posebej. In še danes vsi delujejo. Pri vzpenjanju v kabino je potrebni biti precej pazljiv na izpušni sistem, ki je speljan tik ob vratih, da kasneje ni nepotrebnega odtisa opekline na koži.  

Koliko pa stane tak ameriški orjak? Rabljeni v Ameriki, kot je bil Kosljev, se prodajajo za okrog 20 tisoč zelencev, novejši pa dosegajo približno takšne cene kot primerljivi tovornjaki v Evropi.