Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Nikar utrujeni za volan
promet   |   Varnost
Nikar utrujeni za volan
Nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola, droge ali zdravil se večina voznikov zaveda, dokaj pogosto pa so tudi organizirane preventivne aktivnosti, ki na to še dodatno opozarjajo. Manj znano pa je dejstvo, da enako vpliva na zmožnosti vožnje dejavnik, ki je pogosto spregledan. Govorimo o psihofizičnem stanju voznika.
Urša Prosenjak
30. oktober 2020 | 6:48:00

Podobno kot v primeru vožnje pod vplivom substanc je tudi za ta dejavnik v veliki meri odgovoren voznik sam. Za volan naj nikoli ne bi sedli pretirano utrujeni ali celo izčrpani, pa vendar raziskave kažejo, da je vsaj 60 odstotkov voznikov že vozilo v stanju hude utrujenosti, 37 odstotkov pa jih je za volanom že zaspalo. Še huje, 13 odstotkov voznikov, ki se jim je to že zgodilo, se to dogaja vsaj enkrat mesečno, po podatkih Evropske komisije iz leta 2018 pa je prav ta dejavnik v približno 20 odstotkov nesreč. Tovrstne situacije se kar trikrat pogosteje zgodijo moškim. Pri tem pa velja dodati, da za volanom ne zaspijo le vozniki na daljših vožnjah, pač pa tudi na svojih običajnih vsakodnevnih poteh po napornem delovniku ali pa zaradi motenj spanja.

Ali ste vedeli? Največ nesreč ali nevarnih situacij v prometu se zgodi ob urah, ko je na cesti več utrujenih voznikov: med 4. in 6. uro, med 14. in 16. uro ter med polnočjo in 2. uro zjutraj.

Vzrok utrujenosti voznika po napornem delovnem dnevu je tudi globalizacijski princip zaposlovanja. Vse več ljudi je tako imenovanih dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v oddaljene kraje. Po že sicer naporni službi jih tako čaka tudi po več ur trajajoča vožnja, po možnosti v času gostejšega prometa. Tovrsten način življenja pogosto posamezniku tudi ne omogoča dovolj nočnega počitka in recept za katastrofo ni več daleč.

Vožnja voznika, ki se spopada z utrujenostjo in dremežem ogroža tako njega samega, kot tudi ostale udeležence v prometu. Raziskave so pokazale, da pomanjkanje spanja na voznika enako učinkuje kot alkohol. Natančneje, če smo spali dve uri premalo, bodo naše vozniške sposobnosti in zmožnosti reagiranja na situacije v prometu enake, kot še bi spili tri piva. Utrujeni vozniki se trikrat pogosteje znajdejo v prometni nesreči, kot tisti, ki sedejo za volan spočiti.

Ali ste vedeli? Če ostanemo budni več kot 24 ur, delamo podobne napake, kot če bi imeli v krvi 1.0 g/L alkohola.

Vožnja v stanju utrujenosti povzroči, da so naše reakcije upočasnjene. Zaviramo pozneje, lahko pa povsem spregledamo nevarno situacijo. Utrjenost vpliva tudi na našo koordinacijo – hitrost vožnje je različna, težko ohranjamo smer in ostajamo na svojem pasu. Različni asistenčni sistemi to prepoznavajo in voznika opozorijo, da je čas za postanek. Če vozimo avto, opremljen s takšnim sistemom, velja to opozorilo tudi upoštevati.

Ali ste vedeli? Če spimo manj kot 5 ur na noč, se kar za 4.5-krat poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči.

Zlasti dovzetni za vožnjo v stanju utrujenosti ter negativne posledice tega ravnanja pa so mladi vozniki. Potrebujejo namreč več spanja kot starejši, obenem pa jim življenjski slog to onemogoča. Hkrati pa se vpliva utrujenosti na vozniške sposobnosti ne zavedajo v tolikšni meri, kot se tega zavedajo izkušeni vozniki.  

Pa vendar obstajajo situacije, ko mora voznik nujno na pot, četudi mu počutje tega ne omogoča. Kaj lahko sami storimo, da bo naše počutje optimalno, naša vožnja pa čim bolj varna?

- Najprej poskrbimo, da naš nočni spanec traja vsaj sedem ur.

- Če je le mogoče, ne vozimo, če smo budni že 16 ur ali več.

- Na dolgih vožnjah se ustavimo za počitek vsaki dve uri. Pri tem poiščimo primeren prostor, kjer lahko varno ustavimo.

- Ob prvih znakih utrujenosti ustavimo in naredimo premor. Vožnja z odprtim oknom ali povišanje glasnosti radia nam bosta dala lažen občutek budnosti, nista pa zares učinkovita. Če se zalotimo, da posegamo po tej dveh ukrepih, je to znak, da postajamo zaspani in potrebujemo premor.

- Če opazimo, da nas premaguje spanec, ustavimo in si na primernem mestu privoščimo kratek dremež 15 do 20 minut.

- Privoščimo si dve skodelici kave ali podoben kofeinski napitek.

- Potovanja si organizirajmo za čas, ko smo običajno budni in v svoji najboljši formi.

- Posebno poglavje so daljša potovanja, ki predvidevajo dolgotrajne vožnje. Celo poklicni voznike ne smejo voziti več kot 9 ur dnevno. Večina voznikov ni niti približno vajena voziti toliko časa v dnevu.

- Daljše vožnje načrtujmo tako, da nam ne bo potrebno v dnevu voziti skupno več kot 8 ur.

- Na potovanjih, ki trajajo več kot tri ure, si privočimo redne postanke v trajanju 15 minut. Poskušajmo si jih razporediti na vsaki dve uri.

- Zelo dolga potovanja načrtujmo tako, da predvidimo možnost prenočitve med potovanjem.

- Če smo utrujeni, se ne odpravimo na dolgo potovanje.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
alfafil
Uuuu..., dve besedi. Napreduješ.
30.10.2020 20:02:38
klemens
No, eni so kratki in jedrnati.
31.10.2020 10:04:43
alfafil
E?!
1.11.2020 18:50:29
7even77
Klemens - so. Ampak povedo še naprej nič. Smisel je pa...?
1.11.2020 19:54:11
klemens
Prisotnost, navdušenje, pripadnost...Lahko so veliko mlajši, drugačni, generacija Z...
1.11.2020 23:44:53

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija