Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Zgodovina   |   Zastava AR-55
Ostanki zgodovine posebnih avtomobilov
V Dravogradu pri dvorcu Bukovje sta svojo zadnjo pot končala dva primerka vojaške zgodovine pretekle države.
Artur Švarc
23. april 2017 | 14:03:44

Ob »samohodki«, ki ima tudi zanimivo zgodovino – reč je junija 1991 poletela v zrak na barikadi pred Dravogradom, potem pa popravljena služila slovenski vojski in po koncu vojnega roka se je znašla spet tam, kjer je bila pred 25 leti – je še bolj zanimiv primerek Fiatovega terenca, ki so ga za potrebe JLA izdelovali v Kragujevcu. Gre seveda za slavno Campagnolo, ki so jo v Crveni Zastavi po Fiatovi licenci začeli izdelovati sredi petdesetih let. Najprej so 1953 naredili 162 primerkov Jeepovega Willysa, potem pa podpisali pogodbo s Fiatom in Campagnolo začeli izdelovati samo tri mesece pozneje.

Originalno ime pri Fiatu za ta terenec je bilo Fiat 1101, izdelovali pa so ga od 1951 do 1973, ko ga je zamenjala nova Campagnola, ki so jo izdelovali do 1987. Oznaka AR pomeni Automezzo di Ricognizone ali izvidniško vozilo, številka pa leto pričetka izdelave modela.

AR-55 je Crvena Zastava izdelovala za potrebe JLA in policije in je imel priklopljiv štirikolesni pogon in zaporo na zadnj osi. Štiristopenjski menjalnik je imel še reduktor s faktorjem 4,18, sama železnina pa tehta 1300 kilogramov ob 500-kilogramski nosilnosti.

Vojaškega terenčka poganja 1,9-litrski bencinski štirivaljnik z 41 kW (55KM), povprečna poraba pa je 17 litrov na sto kilometrov, s tem da je lahko mašinca prebavila zares nizke oktanske vrednosti bencina. Rezervoar z 58 litri je zadostoval za dobrih 300 kilometrov, zato je na zunanjosti viden še dodaten nosilec za 20 litrsko kanto.

AR-55 je služil v razčičnih funkcijah, od vlačilca za lahko artilerijsko orožje do štabnega in komunikacijskega vozila. V eni od različic je na prikolici vlekel velikanski radijski teleprinter, ki so ga upravljali trije vojaki.

Samo vozilce je merilo dobre tri metre in pol, kar pomeni, da je nekje v tem rangu tudi prostora za potnike – ko sem se usedel za volan, s svojimi 186 centimetri tega avtomobila niti pomotoma ne bi mogel voziti. Sedeži seveda niso nastavljivi in z volanom med koleni in stopalkami, ki bi jih lahko upravljal le po nogometno z brco naprej, vožnja seveda ni ne udobna in niti možna. V zadku primerka, ki bo verjetno do kraja zarjavel prav tu, je lahko sedelo do 6 vojakov, seveda, če so bili med manjšimi. Oprema je špartanska, rezervna guma je stisnjena za voznikov sedež, zanimivo pa je opazovati, kako je 60 let pozneje to tehnika iz čisto nekih drugih mehanskih in tehničnih dognanj.

Fiat je 1973 pripravil naslednika Nuova Campagnola, ki so ga po nekaj letih prav tako licenčno začeli izdelovati v Crveni Zastavi. 

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.