Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Zgodovina   |   Na današnji dan
Poslednji Trabant
Na današnji dan 1991 se je po 34 letih končala doba dvotaktno gnanega Trabanta.
Artur Švarc
30. april 2020 | 12:16:00

S tekočega traku v tovarni v Zwickauu je odpeljal zadnji primerek z 18-konjskim 600-kubičnim moped motorjem in s številko 3.096.099. Avto je bil sinonim Vzhodne Nemčije in konca vzhodnega bloka. Slovel je po tem, da je bil neudoben, počasen, glasen in nič kaj čist. A po padcu Zidu je postal zelo iskano blago tudi med zbiratelji.

Vzhodni Nemci so ga lahko dobili, potem ko so bili vrsto let vpisani na čakalno listo, rok pa je bil odvisen od tega, kako blizu Berlina so blizu Berlina so bili doma. Avto je imel jekleno karoserijo, obdano s paneli iz duroplastike. Duroplastika je precej trda vrsta plastike, narejena iz recikliranih materialov kot so bombažni odpadki iz SZ in fenolne smole, ki so jih uporabljali v vzhodno nemški kemični industriji. Nehote je bil Trabi tako tudi prvi »eko« avto, ki je imel površine iz recikliranih materialov.

Sicer je od 1989 Trabant dobil 1,1-litrski motor iz VW Pola s 34 kW in bolj modernim videzom, ki so ga prav tako izdelovali vzporedno s starim 601 z dvotaktnim motorjem. Po koncu proizvodnje je tovarno v Zwickauu, ker so avto izdelovali, prevzel VW.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
bacco
Menda se ga je čakalo do 12 let. Ampak v enem intervjuju je bivši direktor fabrike zatrdil, da so le redki čakali več kot enajst let in pol
30.4.2020 14:00:28
klemens
Kakšni časi, pri nas tudi v spalkah pred salonom čakali po nekaj dni na zastave. In enim se še vedno kolca po teh časih, kdo bi razumel.
30.4.2020 14:23:41
7even77
Tisti časi za nekatere stvari res niso bili vredni posebnega spomina, spet zaradi drugih pač. Precej. No, na avto nikoli nismo čakali 12 let (ali 11,5) in nikoli s spalkami. Se je bilo pa dobro postaviti v vrsto, oborožen s sendvičem ali dvema in kakšno pijačo, da ko je transport prispel, da si si lahko vnaprej izbral neko vsaj približno želeno barvo! Ker modeli in s tem oprema vozil je bila itak vedno enaka in brez možnosti nekih naročil. Kdor tega ni doživel ali doživljal, seveda sploh ne more razumeti. Tudi depoziti so bili močna zadeva in v Vogoščo se je z dvema paroma kavbojk in vsaj 2kg dobre italo kave šlo po Golfa JGL (morda celo z S-paketom, ki je imel ob dieselskem pogonu serijsko še zadnji brisalec in prednji par meglenk), da si lahko morda vzel "pariško modro" namesto "smb zelene" ali pa "trulo višnjo", kar zadeva barv. Časi, ki jih ne bo več nazaj. Ampak res ne vem, kako smo jih preživeli, ko so bili tako srhljivi in grozni. Kaj bi potem lahko dejali za takratne Berlinčane šele...No, zdaj je veliko stvari verjetno res boljših (avtomobili zagotovo...) in predvsem drugačnih.
30.4.2020 19:39:07

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija