Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Pošasti iz kaspijskega morja
Zanimivosti   |   Ekranoplani
Pošasti iz kaspijskega morja
V času hladne vojne so v Sovjetski zvezi ustvarjali in ustvarili marsikaj, ekranoplani kot kombinacija ladje in letala pa so bila najbolj odbita pogruntavščina.
Artur Švarc
9. november 2020 | 7:31:00

Na kratko, ekranoplan je v osnovi ladja in ne letalo, podobno kot hoverkrafti in hidrogliserji pa dosega visoke hitrosti, ker je zmanjšan upor vode. Če so pri hidrogliserjih za dvig iz vode kriva podvodna krilca, ekranoplani izkoriščajo talni efekt (ground effect) s pomočjo strmo nastavljenih letalskih kril in z vodo nimajo stika.

Čeprav so se s to idejo ukvarjali po celem svetu, so Rusi razmišljali megalomansko z razredom Lun. Plovilo je bilo namenjeno hitremu prevozu čet in napadu na ladje. Luna je poganjalo osem turbofan motorjev Kuznjecov NK-87 na sprednjih kanardih, vsak od njih je razvijal potisno silo 127,4 kN, kar je ob dvigu iz vode ekranoplan pospešilo do 550 km/h. Na hrbtu je nosil šest protiladijskih vodenih izstrelkov P-270 Komar.

Plovilo je prazno tehtalo 286 ton, nosilnost je bila 137 ton. V dolžino je Lun meril 73,78 metra, visok je bil 19,2 mera, dimenzijsko je skoraj enak kot Airbus A380. Doseg s 15 člani posadke je bil 2000 kilometrov, ob polnem ground effectu pa je letel do 20 m nad vodo. Oborožen je bil s šestimi raketami P-270 komar in štirimi 23 mm topi. Glavna prednost nizkega letenja nad vodo je bila, da je bil za radarje praktično neviden. V osemdesetih se je zdel idealna rešitev za napad na ladjevje Nata.

Edini dokončani primerek je bil MD-160, ki je bil v črnomorsko floto vključen 1987, konec devetdesetih pa so ga upokojili v mornariški bazi Kaspijsk ob Kaspijskem morju. Tik pred dokončanjem je bil še en primerek z imenom Spasatel (Reševalec), ki je bil mišljen kot mobilna bolnišnica, vendar so prej ukinili financiranje programa. Julija letos so edini preživeli ekranoplan, MD-160, odvlekli iz Kaspijska, kjer je propadal zadnjih 20 let, v Derbent v Dagestan, kjer bo del zabaviščnega parka Patriot Park. Delo je bilo opravljeno s tremi vlačilci in posebnimi gumijasti pontoni.

Ni pa bil Lun prvi, Rusi so že v šestdesetih izdelali še večji ekranoplan KM, znan tudi kot Kaspijska morska pošast z dolžino 92 metrov in 246 tonami, ki jo je poganjalo 10 motorjev, osem spredaj in dva zadaj, operativen pa je bil od 1966 do 1980, ko se je poškodoval med vzletom zaradi napake pilota. Žrtev ni bilo, poškodovani KM pa se je počasi potapljal in teden dni pozneje potonil na dno Kaspijskega morja. Američani so ga s sateliti odkrili že 1967, vendar so potrebovali skoraj 20 let, da so ugotovili, za kaj sploh gre.

Zahod teh reči razen na papirju ni razvijal, Boeing je imel projekt Pelikan, ki je bil hibrid med ekranoplanom in letalom, lahko je letel tako nizko nad vodo kot visoko v zraku, SZ pa je ob velikem Lunu imela seveda še cel kup manjših plovil, namenjenih potniškemu in tovornemu projektu kot na primer A-90 Olrjonok (Orlič).

Oče ekranoplanov je bil Rostislav Jevgenjevič Aleksejev, ki ima v inženirski zgodovini SZ enak status kot Tupoljev za letalstvo in Koroljev za vesoljski program. Je zaslužen za hidrogliserje, ki so vozili tudi pri nas po Jadranu in na Donavi. Njegov otrok je bil omenjeni KM. Umrl je v nesreči 1980 pri testiranju nove zasnove ekranoplana za civilne namene, ki so ga hoteli predstaviti v času Olimpijskih iger v Moskvi. Nedolgo po njegovi smrti je strmoglavil tudi KM.

Ekranoplani pa spet pridobivajo na priljubljenosti – za komercialno rabo jih razvijajo v Singapurju, ZDA, Rusiji in na Kitajskem. Singapurski Wigetworks uspešno testira AirFish 8, kitajski Xiangzhou 1 pa je prvič poletel 2017.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
marcipan
Super članek.
11.11.2020 17:06:17

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija