Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Avtomobili v življenju Božje roke in njihove zgodbe
Zanimivosti   |   Diego Armando Maradona
Avtomobili v življenju Božje roke in njihove zgodbe
Diego Armando Maradona je bil, kot mnogi nogometni zvezdniki, velik ljubitelj avtomobilov. V njegovi garaži se je skozi leta znašlo kar nekaj vrhunskih modelov, med njimi tudi kakšen zelo eksotičen primerek. Toda začnimo na začetku.
Urša Prosenjak
28. november 2020 | 6:56:00

Prvi avto Diega Maradone je bil Porsche 924. Kot 19-letni mladenič ga je 22. februarja 1980 kupil rabljenega, bil pa je rjave barve z notranjostjo v dveh odtenkih rjave. Že dve leti kasneje ga je prodal, ko se je pridružil nogometnemu klubu v Barceloni in se preselil v Španijo. Njegov nekdanji Porsche 924 je od takrat zamenjal veliko lastnikov, eden izmed njih pa ga je prodal kar za pol milijona dolarjev.

Ko je leta 1982 začenjal novo življenje na Pirenejskem polotoku, si je omislil tudi novo vozilo. Ker ni bil le ljubitelj razkošnih avtomobilov, pač pa tudi praktičen človek na začetku kariere, ki – čeprav obetavna – je bila po svoje še negotova, se je odločil za nakup skromnejšega avta. Izbral je Fiat 128, ki ga je kupil 24. decembra 1982. Prav ta avto ga je spremljal zadnje mesece »običajnega« življenja, preden sta ga nogometni talent in kontroverzna osebnost izstrelili na Olimp športa. Fiat 128 je bil obenem tudi njegov prvi tovarniško nov avto. Prodal ga je leta 1984, ko se je iz Barcelone preselil v Neapelj, nazadnje pa so vozilo izsledili leta 2009 v mestu Salto v Argentini.

Njegovo strast do avtomobilov so poznali tudi navijači, ki so mu izkazali hvaležnost za njegov prispevek v ekipi Argentinos Juniors s posebnim darilom. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je njegova slava naglo vzpenjala, so mu podarili rdeči Mercedes-Benz 500 SLC z V8 motorjem, proizveden v omejeni seriji 1133 primerkov. Avto je bil nazadnje opažen naprodaj kot zbirateljski primerek leta 2011, zanj pa je prodajalec zahteval 50 tisoč dolarjev.

Leta 1986, ko se je na svetovnem prvenstvu med tekmo proti Angliji zgodil trenutek, ki je zaznamoval njegovo kariero, je bil Maradonov osebni avto Ford Sierra XR4, vendar pa velja dodati, da ga je vozil pretežno njegov oče, Don Diego. Takrat je Maradona, zdaj že znan kot Božja roka, živel in delal v domovini Poskočnega konjička, zato ni presenetljivo, da se je tam rodila njegova ljubezen do Ferrarija. Na vrhuncu kariere si je omislil kar dva izmed njih, vendar ni bil zadovoljen s privzeto barvo. Njegov izbrani model je bil Testarossa, ki so ga po navodilih Enza Ferrarija izdelovali le v rdeči barvi, toda Maradona je želel svojega v črnem odtenku Glasurit Nero Metallic. Želja se mu je uresničila. Poleg Sylvestra Stallona, ki je tudi imel raje črno barvo, je bil Maradona edini lastnik ne-rdečega Ferrarija.

Zgodba o tem, kako je Maradona dobil svoj Ferrari F40, je osupljiva, v njej pa sta igrala vlogo tudi njegov nekdanji agent Guillermo Coppola in nekdanji predsednik nogometnega kluba Napoli Corrado Ferlaino. Maradona je želel ob svojem črnem Testarossi parkirati še F40. Cena tega avtomobila je bila takrat pol milijona dolarjev, na voljo pa je bilo le omejeno število primerkov. Maradona je hotel svoj F40 v črni barvi, zaradi česar je bil njegov sanjski avto še redkejši in še težje dosegljiv. V tednih pred svetovnim prvenstvom v Mehiki je Coppola raziskoval ponudbo točno takšnih avtomobilov, med drugim je celo potrkal na vrata Enza Ferrarija osebno.

Ker je iskal vozilo v imenu legendarnega Maradone, mu je naposled tudi uspelo izslediti in kupiti črn Ferrari F40. Uredil je, da so ga pripeljali na letališče, kjer je pričakal svojega novega lastnika, ko se je ta vrnil iz Mehike, kjer je Argentino popeljal do zmage. Nogometaša je prišel pozdravit tudi predsednik Napolija Ferlaino, ki je bil navdušen ob pogledu na F40. Coppola je takrat predlagal, da bi Ferlaino v znak še boljšega odnosa z argentinsko nogometno legendo plačal vozilo, ki si ga je Maradona tako zelo želel, ter mu ga podaril. Predsednik kluba se je strinjal, agentu pa je uspelo od Ferlaina iztržiti kar enkrat višjo ceno, skoraj milijon dolarjev.

Ob prihodu v Italijo je bil Maradona navdušen nad darilom. Kot je kasneje pripovedoval Coppola, je veselo sedel v avto in začel iskati radio in klimo, a ju ni bilo. »To je dirkalnik, nima klime in radia,« mu je pojasnil predsednik kluba Ferlaino. »Potem pa si ga nekam vtakni!« je jezno odvrnil Diego, razočaran nad nepopolnim darilom. Kasneje ga je sicer sprejel, vendar šele po tem, ko je Coppola dal vgraditi radio, klimo in oblazinjenje vrat.

V začetku devetdesetih se je na obzorju že kazal konec za zdaj še uspešne kariere. Pojavile so se težave z drogami in odvisnostjo, kar je leta 1991 privedlo do aretacije v Caballitu v Argentini zaradi posedovanja pol kilograma kokaina in svet so obkrožile fotografije, ki so legendo prikazovale vklenjeno in v njegovih najtemačnejših trenutkih. Dva meseca po dogodku, ki je pretresel oboževalce, je Maradona kupil nov Renault Fuego GTA Max z 2,2-litrskim motorjem, ki je bil takrat najhitrejši avto, proizveden v Argentini, njegova najvišja hitrost je bila 198 km/h. Ognjenega Renaulta ni veliko uporabljal, saj je še vedno preživljal veliko časa v Evropi, kjer je ravno zapuščal Neapelj in se selil v nov klub v Sevillo. Avto je prodal leta 1992.

Ob vrnitvi v argentinsko Boco si je leta 1995 ponovno zaželel dva Ferrarija. Tokrat sta bila oba rdeče barve, izbral pa je dva enaka F355 Spider s 3,5-litrskim V8 motorjem. Eden izmed njiju je bil leta 2005 prodan na spletni dražbi, štiri leta kasneje pa ga je kupil Edwin Salta, član razvpite kriminalne združbe Loza. Imel ga je do decembra 2018, ko ga je skupaj s še 24 avtomobili zasegla policija in tako je Maradonov Ferrari postal državna last.

Verjetno najbolj nenavadno vozilo, ki ga je kdaj imel kakšen nogometaš pa je Maradonova Scania 113H z nosom v ameriškem stilu. Zgodnja devetdeseta so bila za legendo težka. Leta 1993 se je vrnil v Argentino, leto kasneje pa so mu zaradi dopinške afere prepovedali udeležbo na svetovnem prvenstvu. Preživljal je težke trenutke in zadnje, kar si je želel, je bilo prestajanje težkih preizkušenj na očeh radovedne javnosti. Novinarji pa so ga neutrudno oblegali na vsakem koraku. Da bi se jim čimbolj izognil, je nek teden v oktobru preizkusil novo strategijo: vsakič se je na trening pripeljal v drugem avtu. V ponedeljek je prišel s Porschejem, v torek je izbral Mitsubishi Montero, takrat najboljši 4x4, v sredo pa je presenetil z vozilom z izjemno visokim položajem sedeža, v katerem ga radovedni paparaci niso mogli fotografirati. To je bila Scania 113H. Kasneje so jo še več let videvali v pri Calle Mariscal Ramón Castilla, takratnem domovanju Božje roke. Scania je bila sponzorsko darilo podjetja Lo-Jack.

Ko so se njegovi dnevi aktivne igre na zelenici začeli iztekati, se je odločil, da bo svoj talent posredoval mlajšim generacijam. Mirnejšemu trenerskemu življenju je prilagodil tudi svoj vozni park. Med treniranjem argentinske reprezentance sta bili njegovi izbrani vozili dve verziji klasičnega angleškega modela: Mini Cooper S Hot Pepper letnik 2005 in Mini S letnik 2009.

Tako kot v vseh ostalih prelomnih življenjskih obdobjih je tudi njegova leta v Dubaju, kjer je treniral ekipo Al Fujairah, zaznamovala sprememba flote. Omislil si je hibridni BMW i8 in enega najprefinjenejših dosežkov avtomobilske industrije: Rolls-Royce Ghost s 6,6-litrskim V12 z dvojnim turbopolnilnikom.

Po odhodu iz Združenih arabskih emiratov je kariero nadaljeval v Belorusiji, kjer so ga kot podpredsednika kluba Dynamo Brest pozdravili z darilom dobrodošlice – amfibijskim vojaškim vozilom Overcomer Hunta. To je bil presežek celo zanj in nadgradnja vseh njegovih preteklih ekscentričnih izbir. Vozilo, ki ga je izdelalo podjetje Sohra Group, je zasnovano za običajno vožnjo na katerikoli površini, lahko pa se potopi tudi v vodo.

Njegova zadnja pridobitev je bil BMW M4, športna različica serije 4. Maradona je kupil trilitrski šestvaljnik med karanteno ravno sredi prvega vala pandemije, za še bolj impozanten prihod na stadion kluba Estancia Chica pa je poskrbel z dodatnimi rotacijskimi lučmi in sireno, kar sicer v Argentini civilistom ni dovoljeno. Ni znano, ali je zaradi tega kdaj tudi zašel v težave.

Minulo sredo se je po številnih vzponih in padcih sklenila bogata življenjska pot Božje roke. Diego Armando Maradona se je poslovil star le 60 let. Na svojo poslednjo vožnjo proti pokopališču Jardin de Paz na obrobju Buenos Airesa se je odpeljal s predelanim in podaljšanim Peugeotom 408, izdelanim v Buenos Airesu za argentinski trg, za seboj pa je pustil bogato dediščino tako kot nogometna legenda, kot tudi zbiratelj in ljubitelj prestižnih avtomobilov.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
alfafil
Fiat 128 je bil kar popularen v Argentini, mogoče ga je kupil, da se počuti "domače" .
28.11.2020 18:03:43

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija