Otok, ki meri nekaj čez 2500 kvadratnih kilometrov, so v zgodnjem 16. stoletju odkrili Portugalci, kmalu zatem pa so se tja naselili prebivalci Madagaskarja in iz Francije. 1638 je otok uradno pripadel Franciji. Med napoleonskimi vojnami so ga 1810 za kratko zasedli Angleži, dunajska mirovna pogodba pa ga je 1815 vrnila Francozom.

Na otoku, katerega prestolnica je Saint-Denis, živi okoli 850 tisoč ljudi. Gre za najbolj vzhodno ležeči del Francije in posledično tudi Evropske unije. V dolžino meri otok 63 kilometrov, v širino 45 kilometrov. Otok je vulkanskega porekla in ima dva vulkanska vrhova, južni Piton de la Fournaise, ki je visok 2632 metrov, in Piton des Neiges, ki je visok kar 3071 metrov.  Na otoku živi pestra mešanica ljudstev, dobra četrtina je belcev, 3 % je Kitajcev, vse ostalo vmes pa različne kombinacije ljudi črnskega izvora.

Skratka, mesta okoli otoka so povezana z obalno cesto in nekaj močno serpentinastimi gorskimi prelazi. Cesta, ki povezuje glavno mesto Saint-Denis na skrajnem severu in La Possession nekoliko zahodneje, poteka po obali pod klifom in jo konstantno bičajo morski valovi s severa, nanjo pa se razsuvajo podori klifa.

Zato so se oblasti odločile, da bodo zgradile novo cesto, ki so jo postavili kar v morje na pilote in nasipe v morju. Dolžine 12,5 kilometra predstavlja izjemen gradbeni podvig, pa tudi eno najbolj kontroverznih cestnih rešitev v zgodovini, ki je bila že predmet številnih preiskav in ovadb. Nouvelle Route du Littoral, kakor je cesti ime, je sestavljena iz dveh odsekov, viadukta v morju in obalnega nasutja z valobranom. Viadukt meri 5,4 kilometra in stoji 70 metrov od obale na pilotih višine 20 do 30 metrov nad morjem. Širina ceste 30 metrov omogoča dvosmerni tripasovni promet plus koelsarsko stezo in pločnik.

2011 ob začetku projekta je bila cena te posebne ceste ocenjena na kar 1,6 milijarde evrov ali preračunano 130 milijonov evrov za kilometer ceste. V povprečju stane kilometer avtoceste v Franciji okoli pet milijonov evrov. Viadukt so končali 2017, potem pa se je zapletlo. 2019 je zmanjkalo nasutja za nasipe, cesta zahteva neverjetnih 3 milijone ton velikih skal, otoški kamnolomi so bili izčrpani. Čeprav je velik del ceste končan, še vedno manjka nasip med viaduktom v morju imenovanim Grande Chaloupe in zaključkom v La Possessionom. Aprila letos so dela začasno ustavili, junija pa je Dider Robert, guverner otoka, ko je bil izvoljen na funkcijo, napovedal, da bodo dela dokončali v omejenem obsegu, saj so že zdavnaj presegla načrtovanih 1,6 milijarde evrov.

V najboljšem primeru bo morska obvoznica popolnoma končana 2023, medtem ko je vodni viadukt končan.

Francoska vlada je prispevala 532 milijonov evrov, 151 milijonov evropska unija, 669 milijonov evrov pa otoška blagajna. 80 milijonov je šlo tudi iz Evropskega fonda za regionalni razvoj. Staro cesto dnevno prepotuje kakih 80 tisoč ljudi, kar 64 dni letno pa je zaradi neurij delno ali popolnoma zaprta.