Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Če je le mogoče, vedno vzletimo
Zanimivosti   |   Obisk helikopterskih posadk SV - 1. del
Če je le mogoče, vedno vzletimo
Vsak med nami pozna tisti značilni zvok motorjev in propelerjev, ki se tu in tam zasliši nad našimi glavami in nas spodbudi, da se ozremo v nebo.
Urša Prosenjak, Peter Pirkovič Artur Švarc, Slovenska Vojska
16. februar 2021 | 7:17:00

Ko zagledamo zelen helikopter vemo, da gre za enega izmed 12 helikopterjev Slovenske vojske in velika verjetnost je, da se odpravljajo na pomoč nekomu, ki potrebuje nujno zdravniško oskrbo.

Naša odprava je pred kratkim obiskala bazo na Brniku in se pobliže spoznala z našimi helikopterskimi enotami.

V Slovenski vojski je 151. helikopterska eskadrilja tista, ki je najbolj povezana s civilnimi strukturami. Enoti z okoli nekaj čez 50 zaposlenimi poveljuje major Matej Hajdinjak, ki nam je skupaj z dežurno posadko predstavil njihovo delo. Helikopterska enota opravlja tako vojaške kot tudi civilne naloge. Na prvem mestu so naloge lastnega usposabljanja, sledi letalska podpora enotam Slovenske vojske in sodelovanje v sistemu zaščite in reševanja. Med vojaške naloge spada podpora ostalim enotam Slovenske vojske, predvsem transport.

Po odločitvi vlade je vojska kot edina zadolžena za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. V 15-minutni pripravljenosti sta dve posadki. Ena na letališču na Brniku, druga na letališču v Mariboru ter tretja v 120-minutni pripravljenosti na letališču Cerklje bo Krki.

V zadnjih letih največ njihovih nalog zajema sodelovanje v nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Letno opravijo okoli 1100 ur letenja, izmed teh jih je okoli 800 namenjenih reševanju. Posameznih intervencij je vsako leto več, saj centri za obveščanje vse bolj spoznavajo prednosti helikopterskega reševanja in se tudi pogosteje odločajo za tovrsten klic na pomoč. V poletnih mesecih je zelo veliko gorskega reševanja in zgodi se, da posadka opravi tudi do 10 intervencij v enem dnevu, čeprav so povprečno udeleženi v dveh reševalnih akcijah dnevno. Naloge reševanja so najrazličnejše: od prevozov ponesrečencev v težko dostopnih gorskih predelih, preko nenadno obolelih in ponesrečenih, ki potrebujejo hiter transport v bolnišnico, do medbolnišničnih prevozov. Prednost helikopterskega prevoza ni le hitrost, je tudi bistveno udobnejši in manj naporen za bolnika, saj helikopter v primerjavi z reševalnim vozilom predstavlja denimo 40 minut mirnega leta namesto dveh in več ur premetavanja v cestnem prometu.

Let iz Brnika do bolnišnice Izola v optimalnih vremenskih pogojih traja vsega 35 minut.

Dežurna posadka je vedno v pripravljenosti, saj takrat, ko se zgodi nepričakovano, šteje vsaka minuta. Vse se začne s klicem na številko 112, kamor pokliče poškodovanec ali bolnik ali njegova bližnja oseba. V primeru bolezni Center za obveščanje najprej pošlje reševalno vozilo, ki pa lahko presodi, da je potreben helikopterski prevoz. V tem primeru aktivirajo obenem zdravniško ekipo na Brniku in posadko helikopterja v pripravljenosti. Od trenutka, ko helikopterska posadka prejme klic, do trenutka, ko vzleti, preteče manj kot 15 minut, v praksi običajno med 5 in 10 minut. Helikopter je na tej točki že pripravljen, neposredne priprave na intervencijo pa vključujejo še zadnje preverjanje vremenskih razmer in najavo leta kontroli letenja. Major Hajdinjak dodaja, da je njegov najkrajši čas do vzleta znašal 4 minute, ko je enota priskočila na pomoč deklici, ki jo je na Ratitovcu pičila kača. V le 20 minutah po klicu je dekle že dobilo zdravniško pomoč.

Okvirni strošek ure letenja znaša tri tisoč evrov.

Obstaja pa še druga vrsta reševalnih akcij, kjer pride do poškodbe v težko dostopnem predelu, kamor reševalno vozilo ne more. Takrat je helikopterska enota prva na kraju dogodka, pacient pa je še ne oskrbljen. Tovrstne intervencije so zahtevnejše ne le po tehnični plati, pač pa tudi psihično, saj posadka nikoli ne ve, kaj bo na mestu nesreče našla. Včasih gre le manjšo poškodbo, ki pa se je zgodila v nedostopnem gorskem območju, zato je helikopterski prevoz edina rešitev. Žal pa se zgodi tudi, da prispe posadka prva na kraj nesreče, kjer poškodovancu ni več pomoči.

Dežurstvo pri nalogah je načrtovano le v vidnem delu dneva, izjemoma prevoze opravljajo tudi v nočnem času, ne pa tudi zahtevnejših vrst nalog gorskega reševanja.

Med nalogami zaščite in reševanja so tudi prevozi novorojenčkov v inkubatorjih. Čeprav gre za medbolnišnični prevoz, pa ni tako enostavno, kot bi človek pričakoval. Za prevoz novorojenčka v inkubatorju je potrebna posebna oprema, nosila z inkubatorjem in vso medicinsko opremo tehtajo 150 kilogramov, vkrcanje pa poteka drugače, kot pri reševalnem vozilu.

Generalno se upošteva omejitve za vizualno letenje – najmanj 5 kilometrov vidljivosti in baza oblakov. Pri reševanju so te minimumi nekoliko nižji. Omejitev, sploh na razgibanih terenih, predstavlja tudi močan veter, do hitrosti 80 km/h.

Zgodbe, ki jih med reševalnimi akcijami spoznajo, se članov posadke tudi neizbežno dotaknejo. Od vsakega posameznika je odvisno, kako in v kolikšni meri, vendar pa si ekipa medsebojno pomaga s pogovorom. Za psihično najbolj obremenjujoče veljajo intervencije v primeru nesreč in še neoskrbljenih pacientov v hribih. V mnogih primerih posadka ne ve, kaj bo našla na kraju dogodka, prizor, ki jih pričaka, pa je lahko tudi zelo pretresljiv. V takšnih primerih je najbolj izpostavljan tehnik letalec, saj sta pilot in kopilot popolnoma osredotočena na letenje, tehnik letalec pa opazuje in spremlja okolico ter z vitlom spusti reševalce in jih nato s ponesrečencem dvigne nazaj v helikopter. Čeprav pri svojem delu srečajo res hude reči, pa se fantje in dekle  dobro držijo, sčasoma pa dobijo tudi trdo kožo.

»Nekdo mora to narediti, to je del našega življenja« dodaja major Hajdinjak.

Manj znano dejstvo je, da so piloti slovenske vojske zgolj prevozniki, zato ima glavno besedo pri reševanju zdravnik. Ta lahko odloči, da se reševalna akcija na pol poti prekine in se helikopter vrne v bazo.

Za ekipo, ki je v 15-minutni pripravljenosti, se dan začne v jutranjih urah. Uro pred nastopom pripravljenosti, okrog sedmih, morajo biti v bazi zbrani vsi člani helikopterske ekipe. Tehnik letalec je zadolžen za podroben pregled stanja helikopterja, medtem ko opravljata pilota svoj del priprav. Podrobno se pregledata vremenske napovedi za tisti dan, načrte letenja in posebna poročila za pilote, kjer so podatki o odprtosti letališč ali heliportov, navedene so tudi morebitne omejitve letenja, čeprav ima reševanje prednost pred skoraj vsemi ostalimi vrstami letov. Pilota opravita tudi svoj obhod in pregled helikopterja, nato pa sledi skupna priprava z medicinsko-reševalno ekipo, kjer se pregledajo načrti, oprema ter obnovi postopke dela in zadolžitve vsakega člana ekipe.

Naše helikopterske enote sodelujejo tudi s Planinsko zvezo Slovenije pri obnovi planinskih poti in koč, kamor opreme in materiala ni mogoče prepeljati po cesti ali znositi peš. Tako so pred kratkim za obnovo Frischaufove koče na Okrešlju, ki je pogorela v požaru 2019, prepeljali 60 ton gradbenega materiala. Okrešelj je povezan tudi z bolj žalostno zgodbo – 1997 je v vaji reševanja policijski helikopter, ko so se reševalci pozabili izpeti iz stene, odtrgal pletenico in v prepad je zgrmelo 5 gorskih reševalcev.

Leta 2019 so opravili rekordnih 733 reševanj, prepeljali so 647 poškodovanih in zabeležili 840 ur letenja. Lansko leto je bila statistika nekoliko nižja. Izvedli so 597 reševanj, prepeljali so 617 poškodovanih in obolelih in zabeležili 726 ur letenja. V januarju letos so opravili 10 gorskih reševanj, trikrat so prepeljali inkubator in 21-krat izvedli helikoptersko nujno medicinsko pomoč.

Ker gre za tako specifično in zahtevno delo, se kar samo postavlja vprašanje, kakšna pot vodi do poklica vojaškega pilota. Po študiju letalstva na Fakulteti za strojništvo se bodoči vojaški pilot vključi v letalsko šolo Slovenske vojske, kjer se kandidati okoli 50 ur šolajo na letalu za športno letenje, nato pa še na helikopterju Bell 206 pridobijo poklicno licenco za pilota helikopterja, nato pa se v 151. helikopterski eskadrilji usposobijo za tip helikopterja, s katerim bodo leteli, Bell 412 ali AS-532 Cougar. Ko zaključijo urjenje so piloti usposobljeni za vse naloge, ki jih enota izvaja. S tem pa njihovega usposabljanja še ni konec. Enkrat letno se vsak pilot udeleži tečaja izrednih postopkov na simulatorju v Franciji, Švici ali ZDA. Gre za zelo pomembno urjenje odzivanja v skrajnih situacijah, ki jih je drugače nemogoče poustvariti v praksi. Pri tem so piloti Slovenske vojske nadvse uspešni in so odlično usposobljeni, kar dokazuje tudi dejstvo, da v vsej zgodovini ne beležijo nobene hujše nesreče.

Sestava Slovenske vojske
Celotno vojsko vodi Generalštab SV, podrejena sta mu Center vojaških šol in Poveljstvo sil SV , slednje poveljuje različnim operativnim enotam: 1. in 72. brigadi, Logistični brigadi,  Enoti za specialno delovanje, 430. mornariškem divizionu, Vojaški policiji, ….  ter seveda 15. polku vojaškega letalstva. Ta ima v svoji strukturi 6 enot, ki delujejo vzajemno ena z drugo. Ena teh je 151. helikopterska eskadrilja, ki upravlja z osmimi helikopterji Bell 412 in štirimi Cougarji AL-532. Samo kot zanimivost, 152.letalska eskadrilja upravlja z letali Falcon, Turbolet L-410, Pilatus PC-9 (9 primerkov) in PC-6 (2 primerka) in medtem ko 153. letalska tehnična eskadrilja v Cerkljah ob Krki skrbi za servisiranje in vzdrževanje vseh letalnikov. Slovenska vojska ima skupno 16 helikopterjev (15. HEESK jih ima v sestavi 12) in 23 letal različnih tipov. V 15. polk spadajo še Letalska šola SV in 16. Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora ki zagotavlja pregled zračnega prostora z radarji dolgega dosega na Ledinekovem Koglu ter Ljubljanskem vrhu, ne nazadnje pa je tu še 107. Letalska baza, ki upravlja z letališčem Cerklje ob Krki ter zagotavlja logistično podporo letalskih operacij (oskrba z gorivom, gasilska služba, zdravstveni delavci in meteorološka služba na Kredarici).
Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
spartan
Dober članek. Helikopterska brigada ima res pomembne naloge, upam da jim nabavijo nove helikopterje.
16.2.2021 8:13:05
Aichi
Še dva članka sta na vrsti, o obeh helikopterjih...
16.2.2021 9:04:35
spartan
Pobje dobro delajo. Upam, da njihovih storitev ne bom nikoli rabil, ampak nikoli ne veš.... Nove helikopterje pa rabim(j)o, dejstvo. V tej božji državi najdemo denar za vse, razen za tisto, kar je potrebno.
16.2.2021 11:30:02
Aichi
Zakaj nove, saj mamo 8 neuničljivih B412 in 4 Cougarje
16.2.2021 11:49:27
spartan
Premalo....
16.2.2021 12:44:53
Aichi
Zakaj premalo?
16.2.2021 23:05:55

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija