Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Bell 412, delovno živinče slovenskega letalstva
Zanimivosti   |   Obisk helikopterskih posadk SV - 2. del
Bell 412, delovno živinče slovenskega letalstva
Ob vseh frčoplanih in mešalnikih zraka je Bell 412 najbolj prepoznaven helikopter slovenskega letalstva in njegove helikopterske enote.
Artur Švarc Artur Švarc, SV
18. februar 2021 | 7:03:00

S slovensko oznako jih leti osem in so uporabljeni v najrazličnejše namene, večinoma pa jih boste srečevali pri prevozu bolnikov in gorskem reševanju. 

Model 412 je bil zasnovan konec sedemdesetih let na osnovi 212, ki so mu dodali rotor s štirimi kraki z manjšim premerom. Sama oblika helikopterja je prepoznavna, saj je tudi 412 del družine Huey, mednje spada tudi legendarni UH-1, ki se je proslavil v Vietnamu. 

V dolžino meri 17 metrov, do vrha rotorja je 4,57 metra in prazen tehta 3400 kilogramov. Poganja ga turbogredni reaktivni motor z dvema turbinama Prat & Whitney PT6D, ki pri 60 tisoč vrtljajih razvija 2000 KM, moč pa se preko reduktorja in pogonske gredi prenaša v glavo na glavni in preko kardana na repni rotor. Turbogredni motor je v bistvu klasični reaktivni motor, kjer namesto potisnega izpuha moč vrti pogonsko gred. B412 lahko nese do 13 potnikov ali dvigne zunanji tovor, težak 1000 kilogramov.

Med tehnikalijami je treba omeniti še najvišjo hitrost 260 km/h, vendar večinoma leti »le« okoli 230 km/h, doseg je nekaj čez 700 kilometrov, povzpne se pa po tovarniških podatkih do 6100 metrov. 

Vitel, ki ga izdeluje Collins Aerospace, zmore dvigniti 270 kilogramov teže, iz helikopterja pa se zavrti do 205 stopinj. 

Do zdaj je Bell skupaj z evropsko Augusto izdelal nekaj manj kot 1000 primerkov, cena pa se giblje okoli deset milijonov dolarjev. Bell, ki smo ga gledali na Brniku, je opremljen tudi z 200 tisočakov vrednim reševalnim vitlom, ki ga po potrebi lahko zelo hitro prestavijo na drugi helikopter. 

Vendarle, pravijo fantje, situacij za ‘rjave gate’ še niso imeli, niti ni bilo kakih resnih okvar ali odpovedi, le obvezno redno vzdrževanje. Od klica pa do poleta mine le nekaj minut, helikopter, v kolikor ni pred hangarjem, potegnejo s traktorjem na svetlo in od tam B412 poleti takoj, ko se olja ogrejejo na 15 stopinj. Eden od minusov se nanaša na prostornost, saj je osrednji pogonski sklop za glavni rotor sredi zadnjega dela kabine in zavzema kar nekaj prostora. Vseeno pa je bilo moč videti prostor za nosila, medicinsko osebje ter aparature za oživljanje in stabilizacijo pacienta in še precej druge opreme.

Naš Bell 412 je malce starejše generacije in še nima najnovejše digitalne avionike, vseeno pa je za ljubitelje letalstva in helikopterjev vse zelo logično. Od pedal za repni rotor do krmilne palice, ki spreminja naklon krakov glavnega rotorja in s tem nagib in seveda stranske ročice, ki je videti kot ročna zavora, a je v bistvu ročica kolektivnega premika krakov.

Vožnja helikopterja je nekoliko drugačna od običajnega letala, saj je prehod iz lebdenja v premikanje pravzaprav padec, ki ga preprečuje dodajanje ali odvzemanje prav stranske ročice. Piloti so uporabili izraz, da ves čas plešejo s komandami. 

Na nosu sta dve cevi, za katere so nas, v šali, hoteli prepričati, da sta topova. Seveda sta to dve pitotovi cevi za merjenje hitrosti. Drugače je mogoče Bell 412 opremiti z dvema 7,62-milimetrskima mitraljezoma in dvema sedemcevnima nosilcema nevodenih raket kalibra 70mm.

Na sprednjem delu kabine spodaj in zgoraj je mogoče videti tudi nožem podobni rezili. Ti sta namenjeni rezanju žic, če bi helikopter med letenjem v slabi vidljivosti ali v primeru odpovedi sistemov slučajno naletel na kakšen slabo opazen daljnovod in bi lahko žica poškodovala glavo ali motorje. Med zanimivimi zgodbami o tem B412 je tudi večji ptič, ki ga je helikopter zadel med misijo na Kosovu pred leti in ga je razmazalo po celotnem repu in repnem rotorju, le dve bedrci sta menda ostali ob pogonskem sklopu rotorja.

Nasploh je aeromehanika letenja helikopterja velika znanost in v primeru, da pride do odpovedi motorja, lahko helikopter še vedno pristane z avtorotacijo. Sklopka odklopi motor od rotorja, ki se potem med spuščanjem vrti s pomočjo pretoka zraka in zagotavlja zadosten vzgon za (omejeno) manevriranje ter »varen« pristanek.

Zanimivo si je ogledati tudi barvanje. Notranjost je v prebarvana v žabje rumeno zeleno, kot je pri letalstvu standard, zunanjost pa je v rjavi in temno zeleni kamuflažni barvi. Na robovih »delovnega konja«, se poznajo sledovi obrabe (paint chipping), vse skupaj pa je zanimivo tudi za kakega maketarja, ki doma dela hiper realistične upodobitve pravih frčoplanov.

Naš mešalnik zraka Bell-412 je izjemno trpežen in vsestransko uporaben stroj, ki leti že več kot 40 let in bo (veselo) letel še kar nekaj časa.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
spartan
Doseg ima res velik, 700 km ni macji kaselj. Bi bilo zanimivo leteti s tem.
18.2.2021 23:16:00
spartan
Podatki so impresivni.
18.2.2021 23:20:00

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 1999-2019 Avtomanija