Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Aktualno   |   Primož Tiringar, direktor Toyota Slovenija
Podpiramo usmeritev, da se dizli umaknejo
Pri Toyoti so pred dobrimi dvajsetimi leti začeli orati ledino na področju hibridov, ki se jim zdaj v prodajnem smislu vendarle obrestuje, s tem pa spet med prvimi stopajo v dobo, ko morda v kratkem pri njih več ne bo možno dobiti avtomobila z dizelskim motorjem. Pravijo, da se tega ne bojijo, saj dobro seznanjeni kupci, ki zaidejo v njihov prodajni salon, taki odločitvi ne bi nasprotovali.
Peter Pirkovič Peter Pirkovič in Toyota
8. november 2017 | 9:39:03

Didier Leroy, namestnik izvršnega direktorja Toyote, je v Tokiju izrazil osebno mnenje, da pri japonski znamki, morda že v bližnji prihodnosti, ne bo več možno kupiti modela z dizelskim motorjem. Kako komentirate omenjeno napoved? 

Kot rečeno, gre za njegovo osebno stališče, ki ne odraža uradnega mnenja Toyote Motor Company. A po drugi strani je bil g. Leroy pobudnik in zagovornik da se v Toyotin mestni križanec C-HR ne vgrajuje dizelskih motorjev, temveč se ponudi zgolj v hibridni in bencinski različici in po enem letu prodaje je razvidno, da je bil to zadetek v polno, saj se C-HR, še posebej hibridna različica prodaja odlično. Kar se tiče stališča Toyota Slovenije podpiramo usmeritev, da se dizli umaknejo iz prodajnega programa, saj so Slovenci vse bolj dovzetni in naklonjeni hibridni oziroma plug-in tehnologiji.

Teoretično, če se bi od jutri dalje dejansko odpovedali dizlom, bi bil upad kupcev pri vaših trgovcih sploh opazen? Ne gre pozabiti na Hiluxa, Land Cruiserja in ostalih... 

Upad bi zaznali predvsem pri modelih, ki so namenjeni izključno ali terenski vožnji ali pa prevozu tovora. Bi pa te modele lahko ustrezno nadomestili z bencinskimi motorji, v prihodnosti seveda tudi s hibridnimi. To nam potrjuje dejstvo, da ob lansiranju prenovljenega RAV 4 ne ponujamo različice štirikolesnega pogona z dizelskim motorjem in ga več kot uspešno nadomeščamo s hibridno različico štirikolesnega pogona oziroma v manjši meri tudi z bencinsko.

Glede na dejstvo, da se Toyota zadnji dve desetletji vse bolj usmerja v razvoj hibridne tehnologije, kakšen delež danes predstavljajo avtomobili z dizelskim motorjem?

Ti avtomobili predstavljajo 15 odstotni tržni delež.

Morda razpolagate s podatkom, koliko je kupcev, ki se v prodajnem procesu nakupa Toyote premisli pri nakupu dizlu in raje izbere hibridni pogon?

Točnega podatka o tem nimamo, spremljamo pa odziv strank, katere opravijo testno vožnjo s hibridnim vozilom, in v tem primeru lahko rečemo le, da stranke, po opravljeni testni vožnji s hibridom razmišljajo praktično samo še o hibridu. Imamo pa podatek, da kar 99% strank, ki se odločijo za nakup hibridnega vozila ne bi nikoli več kupilo konvencionalnega vozila (torej bencinski ali dizelski motor z ročnim menjalnikom).

S katerimi argumenti največkrat nagovarjate kupce, da je hibridna tehnika boljša od dizelske?

Pred 20 leti smo potencialne kupce nagovarjali predvsem z ekološkimi argumenti, ter nizko porabo goriva. Danes, po 20 letih izkušenj in izboljšav, stranke same opažajo, kako enostavno in z užitkom je voziti hibrida, ki je tih, dinamičen in enostaven za vožnjo. Poleg tega pa je potrebno poudariti tudi stroške lastništva vozila, saj so hibridna vozila cenejša za vzdrževanje ter imajo manjšo izgubo vrednosti kot modeli z bencinskim oziroma dizelskim motorjem, poleg tega pa so tudi najbolj zanesljiva oziroma najmanj pokvarljiva. To so vsi argumenti, s katerimi nagovarjamo tiste, ki še kolebajo postati člani hibridne družine. Predvsem smo veseli, da so to argumenti, ki izvirajo iz izkušenj in opažanj obstoječih lastnikov, in ne, da so to zgolj marketinški nagovori brez trdnih osnov.

Kako komentirate napoved slovenske vlade, ki je nedavno sprejela zavezo, da pri nas po letu 2030 ne bo možna prva registracija vozila z motorjem na notranje izgorevanje? Ni morda vse skupaj vendarle malce preuranjeno?

Usmeritev vlade je zagotovo razveseljujoča, a je potrebna podrobnejša analiza te napovedi. Predvsem v tej strategiji manjka razlaga, kako zagotoviti infrastrukturo, ki bo zagotavljala, da bo celoten energetski krog sklenjen učinkovito in ekološko. V kolikor je vlada v svoji strategiji predvidela tudi ekološko pridobivanje električne energije in seveda potrebno infrastrukturo, potem je cilj smiseln, sicer ne. Pri Toyoti smo po 20 letih izkušenj z hibridnimi vozili ter priključnimi hibridi mnenja, da je prava pot v naslednjih petnajst do dvajsetih letih le delna elektrifikacija voznega parka, vlada pa bi morala s subvencijami nagraditi predvsem kupce hibridnih vozil in priključnih hibridov, saj so zaradi samodejnega polnjenja z električno energijo najbolj primerno prevozno sredstvo, tako z ekološkega vodika kot tudi iz uporabniškega. Predsednik Toyota Motor Corporation g. Akio Toyota je nedavno dejal, da neke enotne globalne strategije v prihodnjih desetletjih ne moremo začrtati, temveč se bo vsaka država glede na svoje zakonitosti (naravne vire, vozne pogoje, infrastrukturo ipd.) morala odločiti v katero smer bo šla. Slovenija zagotovo ne sme slepo kopirati recimo skandinavskih držav, ker se po mnogih parametrih z njimi ne moremo primerjati, smo pa po konfiguraciji terena, naravnih oziroma energetskih virih, okoljski ozaveščenosti in BDPju zagotovo najbližje temu, da ustrezno kombiniramo hibridna vozila, priključne hibride in postopoma tudi popolnoma električna vozila.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija