Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Aktualno   |   mag. Igor Velov, direktor AVP
Vedno večjo težavo v prometu predstavljajo pametni telefoni
Danes na naših cestah vozi več kot milijon avtomobilov. Več kot milijon voznikov, ki vsak po svoje razume in dojema prometna pravila. Ko se je Slovenija osamosvojila smo letno beležili več kot petsto mrtvih, danes je ta številka bistveno nižja. Tudi na račun Agencije za varnost v prometu, ki je bila ustanovljena pred manj kot desetimi leti.
Peter Pirkovič Peter Pirkovič
2. april 2019 | 9:00:38

Zdi se, da je bil za delovanje te prelomni trenutek v letu 2013, ko je za krmilo, kot vršilec dolžnosti, sedel Igor Velov. Slednjega v letu 2015 ustoličijo kot direktorja s polnimi pooblastili, ki samo nadaljuje številne projekte, s katerimi je popolnoma prevetril dolgoletne ustaljene procese na področju prometa. 42-letni Velov, zasebno tudi motorist, je odličen sogovornik in zelo dober poznavalec prometne varnosti, ki ima na vsako vprašanje primeren odgovor, podkrepljen s podatki. 

Kakšen je pravzaprav namen delovanje AVP? Kje so prednosti delovanja?

Agencija je bila ustanovljena zaradi dejstva, da se združi delovanje več različnih služb iz različnih ministrstev, ki so imele neposredno vlogo pri prometni varnosti. Ločeni med seboj so bili izpitni centri, šole vožnje so bile nekoč pod šolskim oziroma notranjim ministrstvom, tehnični pregledi so spadali pod okrilje Direkcije za ceste, imeli smo tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, skratka bilo je logično, da se vse službe povezane s prometno varnostjo združijo pod eno streho. Dober dokaz racionalizacije je prevzem vodenja izpitnih centrov. Ko smo to upravljanje prevzeli od 16 upravnih enot, je to delo počelo 85 ljudi, pod našim okriljem to isto delo z večjo učinkovitostjo in s krajšimi čakalnimi dobami na izpit opravlja 63 zaposlenih. Drugi pomemben razlog, zakaj se je ustanovila AVP, je tudi to, da smo v Sloveniji, po vzoru ostalih evropskih držav, potrebovali neko krovno organizacijo, ki skrbi za koordinacijo in delo vseh služb, ki so vpletene v prometno varnost.

Bi lahko rekli, da je Agencija za varnost prometa uspešna pri svojem delu? Je vaša uspešnost sploh merljiva?

Delo agencije je zelo odgovorno, a ko govorimo o uspešnosti imamo pri svojem delu vendarle eno breme. Tako mi kot policija. Nesreče, ki smo jih s preventivnimi akcijami preprečili, ne štejejo v nikakršno statistiko. Ko je nekdo zaradi naših sporočil varno pripeljal domov se ni nič zgodilo in ta vidik "uspešnosti" je nemerljiv. Vseeno pa lahko povem, da smo pod mojim vodstvom, od avgusta 2013, zagotovo zelo aktivni. Uspeli smo racionalizirat poslovanje AVP-ja, uredili smo stabilno financiranje, pri istem številu zaposlenih smo podvojili proračun agencije, kar pa je bolj pomembno, naše delo je tudi skozi dobre medijske akcije postalo prepoznavno. Ko govorimo o preventivi je to tek na dolge proge, a vendar so se zaradi nas določene stvari spremenile. Dober dokaz je preventivna akcija Pasavček, ki jo je začel še Svet za preventivo in varnost v prometu. Takrat je bila pripetost otrok na zadnjem sedežu komaj 53 odstotna, v zadnjih letih pa je odstotek precej višji. Skoraj 95-odstoten. Seveda, vsako leto znova izvajamo tudi anketo o prepoznavnosti naših promocijskih akcij, da hkrati dobimo tudi podatek, kaj si ljudje zapomnijo. Kot na primer, ali so to šokantna spročila ali vzpodbudna vsebina.

Iz vaših besed bi lahko razbrali, da pri usmeritvah in delu AVP nikakor niste dosegli svojega maksimuma in da je še ogromno stvari za postoriti.

Pri našem delu ni takšne točke in je roko na srce niti ne sme biti. Preventiva vpliva na spreminjanje mišljenja voznikov in to je ključno, hkrati pa je to tek na dolge proge. Vzgoja, izobraževanje, preventiva, nadzor. Vse to pomaga, da bodo vozniki začeli varno in pravilno razmišljati. Najtežji korak je prav prej omenjeno spreminjanje mišljenja in navad. Ni dovolj, da voznik samo ve, kje so meje, potrebno je tudi tako ravnati. V tem primeru ni dovolj samo medijska promocija, potrebni so tudi ukrepi. Pod našim okriljem tako na primer izvajamo edukacijske delavnice, psihosocialne delavnice za tiste, ki zaradi alkohola ali drog ob vozniško dovoljenje. V zadnjih letih smo močno povečali sredstva za nevladne organizacije, ki izvajajo različne delavnice po šolah, za otroke in za starše. Na spremembo ravnanja vpliva tudi izpoved žrtev prometnih nesreč. Eden največjih projektov na področju vzgoje in šolstva, ki ga vodimo od jeseni leta 2017, je akcija Dijak dijakom, kjer so vključeni mladi z željo po izboljšanju prometne varnosti združujejo v klube in so posledično nagrajeni za svoje udejstvovanje. Skratka, idej nam ne primanjkuje.

Črna statistika na naših cestah se iz leta v leto sicer zmanjšuje, kar je zagotovo pozitiven znak, a vendar je številka 0 nerealne, ali pač?

Z vidika realnosti in pragmatičnosti imamo lahko pomisleke, ali bi lahko sploh dosegli številko 0. Z vidika racionalnega in humanega cilja pa vendar ne more biti drugače kot, da verjamemo, da ne bomo nekoč ob koncu leta zabeležili niti enega mrtvega na naših cestah. Jaz osebno moram verjeti v to, da bo enkrat do tega prišlo. Ko bodo nekoč avtonomna vozila služila svojemu namenu, ko se bo kultura v prometu in zavedanje udeležencev izboljšalo, ter, ko bomo lahko več uporabljali javni prevoz, ki je še vedno najbolj varen način prevoza, potem verjamem, da bi lahko dosegli želen cilj 0. Velik uspeh bo, če bomo leta 2022 dosegli statistiko, ki bo pokazala, da število umrlih na milijon prebivalcev ni višje od 35. V tem primeru bi Slovenijo uvrstili v sam vrh držav z najboljšo varnostjo na cestah. Zanimiv je tudi podatek, da smo leta 1991 ob osamosvojitvi beležili preko 500 mrtvih na naših cestah, leta 2009 smo prvič padli pod številko 200, lansko leto jih je bilo 91. Torej, nekaj se vendarle premika.

Statistično gledano, kje se je odstotek umrlih najbolj znižal in kje se povečuje?

Mi imamo zelo veliko različnih vzrokov, ki so vezani na kulturo vožnje, zaradi katerih prihaja do nesreč s smrtnim izidom. Naj si bo to vožnja skozi rdečo luč na semaforju, neupoštevanje prehoda za pešce, vožnja kolesarjev, ustrezna oprema na motorju. Vsi ti vzroki so v zadnjem času precej v nizkem odstotku, a še vedno pri nas ostajata poglavitna dva vzroka najhujših nesreč. Alkohol in neprilagojena hitrost sta velikokrat povezana in prav alkohol postaja širša družbena težava. NIJZ poroča, da ima z alkoholom težave četrt milijona Slovencev. A bolj kot vse to, me skrbita še dve področji. Starajoča se družba, ki je velikokrat povezana z demenco, in uporaba mobilnih telefonov med vožnjo. To lahko v nekaj letih postane večja težava kot alkohol in neprilagojena hitrost vožnje, zato mi že nekaj časa trdo delamo na teh področjih.

Kaj slovenskega voznika pri vaših preventivnih sporočilih najbolj strezni? Morda šokantne fotografije ali videoposnetki? Podobnega se lotevajo nekatere države po svetu.

Izkušnje so nam pokazale, da mora biti kombinacija šoka in pozitivnih sporočil. Pred štirimi leti smo v javnost poslali akcijo proti uporabi mobilnih telefonov med vožnjo, na način, da voznik na prehodu za pešce povozi gospo. Nekateri so se nad tem zgražali in tega niso mogli gledati, a naš cilj je, da na to problematiko opozorimo, na način, da začnemo razmišljati in da nas pretrese, da se zamislimo. Zagotovo šok ima veliko težo, a vendar hitro popusti. Nadgradnja tega šoka je, da ljudi spodbudiš, kako je pravilno ravnanje, tretja nadgradnja vsega tega je, kako pravilno ravnanje nagradiš. Kombinacija vseh je prava smer.

So tako imenovani vplivneži lahko ustrezno dobro orodje za osveščanje ljudi o prometni problematiki?

Seveda. Ko Cristiano Ronaldo spremeni pričesko, polovica otrok v naši ulici spremeni pričesko. To pomeni, da prepoznavni ljudje vplivajo na naše obnašanje. Zato poskušamo sodelovati z različnimi. Od športnikov, igralcev, glasbenikov in drugih. Vsak od teh ima svoj krog ljudi, s katerimi se poistovetijo. Če ti slavni ljudje vzbujajo zaupanje svojemu krogu oboževalcev, slednji lažje sprejmejo neko sporočilo.

AVP tesno sodeluje tudi s policijo. A se vam dozdeva, da navkljub primerni opremi prometnih policistov, ponekod sploh ni opaziti?

Kljub dobremu delu policije ni nobena skrivnost, da je policija kadrovsko podhranjena in tega se tudi zavedajo. Prometnih policistov je v tem trenutku manj kot 300, še pred leti jih je bilo več kot 550. Sam sem prepričan, da nadzor mora biti, ampak ne le represiven na način "kasiranja", pač v obliki večje prisotnosti. Pogrešam čase, ko je policija izvajala zanimive oblike prisotnosti, kjer se je eno patruljno vozilo premikalo na več različnih lokacij, zato je bilo občutiti, da je prisotnosti policije zares ogromna. In stvar nadzora je, da ima voznik občutek, da je ves čas nadzorovan. A v tem času je tehnika močno napredovala in rešitev je lahko ogromno. Mi na tem področju močno zaostajamo. Na več kot 6 tisoč kilometrih državnih cest imamo le 4 stacionarne merilnike hitrosti. V Avstriji naši motoristi v naseljih vsi spoštujejo omejitve. Kazni niso velike, a ko v vsakem naselju zabeležiš eno, se račun ne izide. Pri nas bi morali imeti nižje kazni, veliko nadzora in hitro ukrepanje. Dober primer je sosednja Hrvaška, kjer naj bi v prihodnje v opremo vložili 5 milijonov evrov in med drugim kupili vsaj 150 merilnikov hitrosti ter 100 t.i. pištol za merjenje hitrosti, s katerimi bodo uspešno nadzorovali promet.

Podpirate uvedbo sekcijskih meritev?

Seveda, sem velik zagovornik te rešitve. Ker vemo, da je na določenemu delu nadzor, spoštujemo omejitve. Žalostno je, ko se spoštovanje hitrostnih omejitev konča takoj za črto. Na Trojanah smo vedno beležili smrtne primere, zdaj, ko je bilo uvedeno sekcijsko merjenje hitrosti, se še ni zgodila tragična prometna nesreča. 

V zadnjih se vrstijo pozivi motoristov po izgradnji primerne steze oziroma objekta, kjer bi lahko sprostili svoj adrenalin. Podpirate to idejo?

Nisem nasprotnik izgradnji, morda bi bilo celo dobro za tiste, ki bi želeli preskusit svoj motocikel v nekem varnem okolju. A vendar je naivno misliti, da bi s tem rešili vso problematiko. Težavo na primer vidim tudi v voznikih, ki se tudi po preskusu na nam bližnjem dirkališču Grobnik, v podobnem stilu dirkaškem adrenalinu po običajnih cestah vračajo proti domu in ogrožajo ostale udeležencev v prometu.

Avtomobilska industrija domala na mesečni ravni javnosti predstavlja inovacije, ki jih nekaj let kasneje vgrajujejo v avtomobile. V zadnjem času je v središču pozornosti avtonomna vožnja avtomobilov. Je to v skladu z usmeritvami vašega dela?

Omenjeno uvedbo brez dvoma podpiram, saj več kot 90 odstotkov prometnih nesreč nastane zaradi napak voznika, če pa to dela umetna inteligenca je teh napak manj, seveda ob predpostavki, da bo infrastruktura in zakonodaja urejena. Ko in če se bo to uredilo, se bo število prometnih nesreč drastično znižalo. A to bo zgolj rešitev za voznika. Tu so še kolesarji, motoristi, pešci. Prav pri slednjih smo statistično zelo slabo začeli. In v tem primeru je vprašanje, ali lahko umetna inteligenca vse rešuje oziroma predvidi. 

Podatki, ki sem jih izbrskal na vaši spletni strani, kažejo, da manj kot polovica kandidatov opravi vozniški izpit v prvem poskusu. Morda se sliši nenavadno, a vendarle, je to nekaj običajnega?

Tu je potrebno ločiti teoretični in praktični del. Praksa in primerjave nam kažejo, da odstotek uspešnosti lahko doseže dve tretjini (67 odstotkov), višje pa gre težko. Gre za več dejavnikov. Poleg zahtevnosti prometa, sposobnosti kandidata, kvalitete poučevanja in ocenjevanja tu do izraza pridejo tudi karakterne lastnosti kandidata in njegova psihološka pripravljenost na stresno situacijo, kar izpit zagotovo je. Leta 2014, ko smo od upravnih enot prevzeli izpitne centre, so številni župani močno nasprotovali odločitvi ukinitve izpitnih centrov v manjših krajih, kjer takrat še ni bilo krožnega krožišča ali pa tudi ne semaforja. A vse te odločitve so bile storjene z namenom, da izboljšamo izkušnjo kandidatu pri opravljanju vozniškega dovoljenja. Na primer, vsakega obvezno odpeljemo na preskus na avtocesto. Zato sem mnenja, da smo vsem omogočili enake pogoje opravljanja, hkrati pa smo dvignili raven zahtevnosti. 

Ocenjujete trenutno stanje cest oziroma infrastrukturo kot dobro? To je nenazadnje tudi precej povezano s prometno varnostjo.

Pri vsaki stvari je možna izboljšava in tudi naša cestna infrastruktura bi lahko bila boljša. Omeniti velja še prometno signalizacijo, ki bi v marsikaterem primeru lahko bila bolj pravilno postavljena. A vendar nam to ne sme biti izgovor, saj dokler sta samo avto in cesta, še ni nesreče. To se zgodi, ko se v proces vključi voznik. Zato velja pravilo, da tudi če je cesta slaba, se mora voznik primerno prilagoditi cesti in razmeram na njej. A ker se pri AVP zavedamo težav primerne cestne infrastrukture, smo pred leti začeli raziskovati in zbirati podatke o hudih prometnih nesrečah z vidika cestne infrastrukture. Prišli smo do ugotovitev, da je infrastruktura v zelo nizkem odstotku vzrok za prometne nesreče, ampak, če bi bila boljša ali drugačna, bi bile posledice za udeležence manj hude. Na podlagi ugotovljenega, v sodelovanju z upravljavci cest, izvajamo ukrepe za izboljšanje prometne infrastrukture. 

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
shark911
A je v avtomobilu dovoljeno telefonirati? Kdor odgovori z "ne",naj mi odgovori,zakaj ima potem moj avto BT inštalacijo,preko katere lahko govorim...torej ima vgrajeno opremo,ki je ne smem uporabljat?
2.4.2019 14:56:07
shark911
Še to: navarni naj bi bili pametni telefoni (se seveda strinjam,po pametnem telefonu med vožnjo je navarno brskati)...ampak a brskanje po sredinskem zaslonu na dotik je pa dovoljeno in nič nevarno?
2.4.2019 14:58:40
mtansek
Na cesti je vsaj signal! malo iz nje je že tk tk!
2.4.2019 15:40:50
matt0
shark, delni +1! Telefona Android in IOS sta nevarna, čeprav bi po njih lahko brskal na slepo, medtem je v avtomobilih ponavadi tak UI, da si še inženir ne zna klime vklopit med vožnjo
2.4.2019 15:57:19
IcEmAn
Ko je ravno govora o telefonih. Pred kratkim sem ob cesti (konkretno pri brniškem letališču) zasledil neko svetlobno tablo, ki očitno voznika opozori, naj ne uporablja mobilnega aparata med vožnjo. Na kakšnem način to deluje (no, če tabla sploh že deluje)?
2.4.2019 16:57:05
shark911
Še vedno nisem dobil odgovora na čisto preprosto vprašanje,ali je med vožnjo dovoljeno telefonirati ali ne? Če ni dovoljeno,zakaj potem proizvajalci vgrajujejo opremo za prostoročno telefoniranje? Halo,Velov...halo,AVP...?
2.4.2019 20:56:34
Jon
35. člen (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila) (1) Voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon itd.). (2) Voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih naprav s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme voznik, razen kandidat za voznika, ki ga učitelj vožnje uči vožnje motornega vozila, kandidat za voznika, ki vozi osebni avtomobil, v spremstvu spremljevalca, učitelj vožnje ter spremljevalec, med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja in nalog policije ter vojaške policije, je med vožnjo dovoljena uporaba radijske postaje. (4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje motornega vozila ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.o
2.4.2019 21:26:12
Jon
Tako shark...odgovor je sicer jasen in popolnoma razumljiv...ampak ker si tako vztrajal sem se potrudil in ti prilepil besedilo. Drgac pa v ZPrCP najdes to pod 35.clenom. Ce za zakon vpises se pisrs, dobis zadnjo veljavno verzijo zakona. 😉
2.4.2019 21:32:04
shark911
Hvala Jon,sem si sicer že prej prebral zakon,zdaj me pa zanima,zakaj glede na stavek "Ne glede na prvi odstavek tega člena sme voznik..(..)...med vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi naprave za prostoročno telefoniranje". Torej evidentno iz zakona je,da se med vožnjo LAHKO TELEFONIRA! Zakaj potem AVP dela akcije in opozarja,da se med vožnjo NE SME telefonirati?
3.4.2019 11:26:34
Jon
Pusti ti AVP...zakon je jasen. Prostorocno lahko telefoniras...in pika. Si je treba pac pred voznjo ze modri zob pa to prstimat...da ne saris po telefonu med voznjo...lp
3.4.2019 13:30:02

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija