Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
Najzanimivejše iz štirih desetletij Brabusa
Predelovalsko podjetje iz Bottropa letos slavi svoj štirideseti rojstni dan. V tem času so predelali številne avtomobile, njihov suhi jagodni izbor zanimivih pa predstavljamo v naslednjem članku.
Marko Hanželič
30. april 2018 | 9:11:05

Podjetje je leta 1977 ustanovil Bodo Buschmann, ki pred nekaj dnevi po kratki in hudi bolezni umrl v 62. letu starosti, na čelu podjetja pa ga je takoj zamenjal njegov sin Constantin Buschmann, ki je do zdaj v podjetju skbel za marketinški oddelek. No, a če se vrnemo v preteklost je znano, da se je Bodo sicer že prej ukvarjal s predelavami avtomobilov, a je kmalu ugotovil, da bo to najbolje in najlažje počel pod lastno blagovno znamko. Ker so nemški zakoni v tistem času narekovali, da ustanovitev podjetja zahteva podpis vsaj dveh oseb, je k projektu privabil še prijatelja Klausa Brackmanna in iz začetnic obeh (Brackmann, Buschmann) je nastala skovanka Brabus. Brackmann je kmalu po ustanovitvi za vsega sto mark polovični delež prodal Buschmannu.

Podjetje je v zadnjih štirih desetletjih postalo pojem ekstremnih predelav predvsem na področju povečevanja motorne moči in navora, nekaj najbolj zanimivih pa smo zbrali v tem prispevku.

Brabus Rocket

Rocket za večino velja za najbolj drzno Brabusovo predelavo. Na osnovi Mercedesa CLS so leta 2006 namreč izdelali najmočnejšo in s 362 km/h najhitrejšo (kupejevsko) limuzino na svetu. V policijskih barvah so Rocketa kot zgled varnih predelav predstavili tudi na salonu predelovalcev v Essnu.

Brabus SV12 S Biturbo Roadster

Še ena Brabusova predelava s svetovnim rekordom. Brabus SV12 S Biturbo Roadster je bil leta 2006, ko so v Bottropu očitno postavljali rekord za rekordom, najhitrejši kabrio na svetu. Njegov V12 so navili na 544 kW (730 KM), najvišja hitrost pa je bila elektronsko omejena na 350 km/h. Avto so morali zaradi dodatne moči dodatno ojačati.

Brabus Mclaren Mercedes SLR

McLaren SLR je bil že sam po sebi pravi superšportnik, a pri Brabusu so mu namenili tudi nov diferencial z možnostjo 40-odstotne zapore, ki je omogočal boljši oprijem in pospeševanje, lotili pa so se tudi hladilnega sistema, zamenjali odmično gred in dodali športni izpuh. Vse skupaj je zadoščalo za največjo moč 492 kW (660 KM).

Brabus Bullit

Bullit je temeljil na že tako ekstremnem Mercedes-AMG-ju C63, a so mu pri Brabusu 6,2-litrski V8 zamenjali s prisilno polnjenim V12, ki je zmogel kar 537 kW (720 KM). Cena v primerjavi z AMG-jevim modelom, ki je stal okoli 100 evrskih tisočakov, se je v tem primerku skoraj početverila.

Brabus Mercedes-Benz Vaneo

Brabusov Vaneo je dokaz, da imajo tudi Nemci smisel za humor. Bri Brabusu predelujejo tudi enoprostorce in Mercedesove dostavnike. 

Brabus Tesla Roadster

Prvi in vsekakor ne edini produkt sodelovanja med ameriško elektriko in nemškim inženiringom. Brabus se v tem rpimeru ni spuščal v tehnikalije, ostalo je bolj pri kozmetičnih dodatkih.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija