Zgodba znamke Subaru združuje nekaj zanimivih lastnosti v avtomobilskem svetu – kakovost, pregledno notranjost, bokserski motor in štirikolesni pogon. Vse to velja za vse Subarujeve avtomobile, od najmanjših, do največjih. In čeprav je Subaru vedno veljal za nišno znamko iz dežele Vzhajajočega sonca, je bile te lastnosti tudi razlog, zakaj so ga ljudje kupovali. Subaru po japonsko pomeni »združevati«, pa tudi ime ozvezdja, skupine šestih zvezd, ki so ga stari Grki poimenovali Plejade in leži v Biku. Po stari grški mitologiji se je sedem sester nimf, družic boginje lova, Artemide, preselilo na nebo, mini ozvezdje pa je bilo pomembno za navigacijo, saj je eno najsvetlejših na nebu.

Subaru je bil ustanovljen 1915 pod vodstvom Čikuheija Nakadžime kot inštitut za raziskovanje letalstva, njegova naloga pa je bila preučevanje takrat zelo mlade panoge in izdelava vojaških letal. Nekaj let pozneje, leta 1932, se je inštitut preobrazil v podjetje Nakajima Aircraft, ime, ki je v svoji zgodovini, predvsem v času druge svetovne vojne, sestavilo nekaj zelo dobrih vojaških letal.

Še pred koncem vojne je iz Nakajime nastal Fuji Sangyo, ki je 1946 izdelal skuter, narejen iz rezervnih delov, ki so ostali iz časa gradnje vojaških letal. 1950 se je Fuji Sangyo po takratni proti trustovski zakonodaji razdelil na 12 manjših podjetij, pet od njih in eno novoustanovljeno pa se je 1953 združilo v Fuji Heavy Industries (FHI). To so bila Fuji Kogyo (skuterji), Fuji Jidosha (karoserije), Omiya Fuji Kogyo (motorji), Utsunomiya Sharyo (šasije) in Tokyo Fuji Sangyo (komerciala).

Ime Subaru je izbral Kendži Kita, prvi predsednik Fuji Heavy Industries, Plejade, v japonščini zapisane kot Subaru, Mucuraboši (dobesedno šest zvezd) ali Hagoitaboši pa so tako ali tako prisotne v vsej japonski mitologiji od pradavnine. Šest stiliziranih zvezd predstavlja šest podjetij, ki so se združila v FHI.

Rojstni dan FHI je torej 15. julij 1953, podjetje pa je raslo in se razvijalo neodvisno do druge polovice šestdesetih. 1968 je tudi njih doletela utopična ideja združevanja japonske avtomobilske industrije po idejah takratne japonske vlade pod vodstvom premierja Eisakuja Sata.

V tem času je glavni lastnik postal Nissan, ki je imel v lasti 20 % podjetja in vzdrževal relativno večino vse do 1999, ko je Nissana pohrustal Renault. V tem istem obdobju je bil del delnic prodan tudi General Motorsu, ki je bil solastnik do oktobra 2005, ko je prodal del teh delnic Toyoti, ki je delež 2008 povečala na 16,7 %, kar drži še danes. Od svojega nastanka se je Fuji Heavy Industries razširil na številne dejavnosti, pri čemer so avtomobili ostali glavna panoga, tu pa so še eko tehnologije, industrijski izdelki in celo vesoljske tehnologije, slednje z avtomobili tvorijo dva osrednja stebra podjetja.

Subarujevi začetki kot rečeno gredo do 1953, ko se je konglomerat Fuji, ki bazira blizu Tokija, odločil izdelovati avtomobile. Kendži Kita je prvi avto želel poimenovati kar Fuji P-1, a je medtem iz japonske mitologije izbrskal priljubljeno ozvezdje in tako je nastal Subaru. Prvi avto je bil Subaru 1500 (P-1), zaradi težav z dobavo delov je bilo le 20 primerkov.

Prvi pravi Subaru je potem nastopil leta kot  Subaru 360. Bil je to zelo ekonomičen in praktičen mestni avtomobilček, prilagojen povojni japonski ekonomiji. Kljub skromni opremi je kmalu postal zelo popularen in dobil vzdevek »pikapolonica«, prav zaradi svoje zaobljene oblike in pisanih barv, v katerih je bil na voljo. Subaru 360 v marsičem spominja na nemškega hrošča, že na prvi pogled pa je od njega precej manjši. 360 spada v kategorijo mikro avtomobilov, v dolžno je meril 2,99 metra in tehtal 410 kilogramov, poganjal pa ga je vrstni dvotaktni dvovaljnik s prostornino od 356 pa do 423 kubičnih centimetrov. 1961 je Subaru naredil tudi prvi mikro kombi Sambar, narejen na osnovi Pikapolonice z enako dolžino. In končno, 1965 je luč sveta ugledal model 1000, prvi z bokserskim motorjem. Subaru 1000 je živel le štiri leta, do 1969. v dolžino je meril 3,93 metra, tehtal pa 670 kilogramov. Motor EA52 F4 z boksersko konfiguracijo, je iz 977 kubičnih centimetrov iztisnil 41 kW (56 KM) in 77 Nm navora. 1000 je potem odstopil mesto novemu modelu Leone, tega pa je v osemdesetih zamenjala Impreza.

Nekaj let pozneje je prehod v sedemdeseta pomenil epohalni preobrat za japonsko znamko. 1972 so pri Subaruju naredili prvi, štirikolesno gnani avto, karavan Subaru Leone 4WD. Ta novost je tudi pomenila ločevanje Subaruja od drugih avtomobilskih proizvajalcev v naslednjih letih in tlakovala bodoče uspehe podjetja na globalnem avtomobilskem tržišču – štirikolesni pogon.

Ta pionirska rešitev je bila zelo hvaležno sprejeta pri kupcih iz regij, kjer vreme ni bilo vedno sončno, ceste pa ne povsod asfaltirane. Tu je bil oprijem vseh štirih koles zelo pomemben in tudi cenjen. Dobro ime, zanesljivost in pripravljenost na vse so bili razlog, da se je Subaru v osemdesetih odločil nastopiti tudi v svetovnem rally prvenstvu z limuzinskim Leonejem. Ekipa Subaru Rally Team Japan pod vodstvom Norijukija Kosekija, ki je ustanovil tudi tehnični oddelek Subaru Tecnica International (znan bolj kot STiI, za visoko zmogljive različice), je Leona v različnih oblikah na svetovne dirke pošiljal vse do 1989, avto pa je dobil Rally Safari leta 1986. Od 1990 do 1992 ga je zamenjal Legacy RS, ki je sodeloval na nekaj rallyjih, potem pa 1993 odpeljal še polno sezono. Potem pa je prišla Impreza.

Cestni različici Impreze WRX in WRX STi sta bili pripravljeni za rally, z njimi so postali svetovni prvaki Colin McRae (1995), Richard Burns (2001) in Petter Solberg (2003), Subaru pa je osvojil naslov svetovnega prvaka med proizvajalci tri leta zapored, med 1995 in 1997. Subaru je bil kratek čas vpleten tudi v Formulo 1, ko je 1990 kupil večinski delež majhne italijanske ekipe Coloni. Colonijev 12-valjni bokserski motor je bil označen s Subarujevim imenom, čeprav je bil zasnovan in narejen v Italiji. Dirkalniki so bili pretežki in preslabotni in partnerstvo italijanske delavnice in japonskega proizvajalca je prenehalo še pred koncem sezone.

Ob koncu osemdesetih je Subaru razširil svojo modelno paleto. Ob kompaktnih avtomobilih so se osredotočili tudi na večje in družinske avtomobile. Tak je bil Legacy, prvič predstavljen 1989, ki je postal zelo priljubljen, predvsem zaradi voznih lastnosti, varnosti in praktičnosti. 1995 je prišel še Legacy Outback, dvignjena različica za napornejše terene, opremljena s hišnim štirikolesnim pogonom. Prav ta model je bil začetnik danes najbolj priljubljenega segmenta križancev.

V tem tisočletju je Subaru nadaljeval s perfekcijo svojega štirikolesnega pogona, imenovanega Simetrični štirikolesni pogon (1967), ki je na novo definiral stalni štirikolesni pogon z uravnoteženo razporeditvijo moči med sprednjimi in zadnjimi kolesi in levo in desno stranjo avtomobila.

2009 je Subaru predstavil tudi svoj prvi električni avto, Stella EV, potem so sledili številni hibridi, pa tudi športni avtomobili, vse pa je ostalo zvesto osnovi, bokserskemu motorju.

Subaru je v večini avtomobilov uporabil bokserski motor. Če je bil prvi model, 360, gnan še s klasičnim zračno hlajenim motorčkom, je 1965 model 1000 prinesel tudi prvi Subarujev bokserski motor. V šestdesetih je bila ta rešitev ploskega motorja s hkratnim gibanjem proti ojnici in navzven priljubljena pri številnih proizvajalcih: pri Volkswagnu, Citroenu, Hondi, Toyoti, Alfa Romeu in seveda pri Subaruju. 1965 predstavljeni štirivaljni bokser vztraja še danes, potem ko so se mu ostale tovarne, razen Porscheja, v toku zgodovine in razvoja odpovedale, predvsem zaradi nekaterih takrat tehnično težko rešljivih problemov. Večino Subarujev tako poganja klasični ali turbo polnjeni štirivaljnik (Subaru ga je nekoč poimenoval Quadrozontalni motor, horizontalni s štirimi valji), 2008 pa je Subaru kot prvi na svetu predstavil avto z dizelskim bokserskim motorjem. V enem krajšem obdobju konec osemdesetih let se je Subaru za ameriški trg odločil izdelati tudi šestvaljni bokserski motor, ki je bil ekskluzivno uporabljen v modelu Alcyone med 1988 in 1991 (pri nas znan kot XT6), motor pa je zmogel 112 kW.

Subaru bo še naprej vztrajal na avtomobilskem trgu, čeprav po velikosti zaseda mesto na začetku tretje deseterice (s 744 tisoč prodanimi vozili 2021 je bil na 21. mestu). Je ena tistih znamk, ki ni velika, ima pa svoj zvesti krog kupcev.