Ko sem se s ključem v rokah prvič podal h kovinsko rdečemu MG 4, priznam, sem imel sprva mešane občutke. Najbrž predvsem zaradi izstopajoče, skoraj kričeče oblike, ki je malce zmedla moja pričakovanja. A hitro sem se privadil. Že po nekaj kilometrih sem spoznal, da je MG 4 Electric prijeten sopotnik, ki ponuja skoraj vse, kar premorejo veliki. V različici Luxury to med drugim pomeni vse mogoče asistenčne in varnostne sisteme, ki naredijo avto skorajda samovozeč – od ohranjanja voznega pasu, samodejnega zaviranja (v primeru sile tudi s funkcijo prepoznavanja pešcev in kolesarjev) in speljevanja do opozorila za prečni promet zadaj (RCTA) naprej. Seznam kratic je zares dolg, okoli 20 jih je; večino sem sklenil preizkusiti v praksi. Glede na to, da sem avto vrnil brez najmanjše praske, zelo uspešno! Poleg vsega mogočega je na voljo zlasti pri parkiranju zelo uporabna 360° kamera, ki poskrbi za sintetizirani pogled »od zgoraj«. Tako vedno vemo, kje smo, razdaljo do ovire za zadkom pa izmeri in natančno prikaže v centimetrih! Za preglednost v temnejšem delu dneva poskrbijo tudi odlični samodejni LED-žarometi.

Malce nerodni meniji, a brez panike

Navdušila me je enostavna uporaba brez nepotrebnega motoviljenja s ključem, ki se je hitro privadiš. Odpreš avto, se usedeš, menjalnik v D in odpelješ. Se ustaviš, menjalnik v P, izstopiš, zakleneš in greš. Nobenega gumba START/STOP in podobne navlake. Nekoliko manj so me navdušili izbirniki informacijsko-zabavnega sistema, ki so nekoliko okorni. To pomeni, da je za katero od tudi osnovnih nastavitev (celo za klimo) včasih treba malce bolj potelovaditi po zaslonu na dotik, ki je sicer ravno prav velik (26 centimetrov), da ni moteč. Ampak tudi tega se kmalu privadiš, nenazadnje pa gre za softversko težavo, ki jo utegnejo v naslednjih posodobitvah že odpraviti. Podobno velja za težavo s sprejemom signala DAB ob prehodu med državami. Ob vračanju čez hrvaško mejo je radio kljub vse slabšemu sprejemu trmasto vztrajal pri hrvaškem signalu in lep čas nikakor ni bilo mogoče ročno preklopiti na slovenskega. Morda bi pomagalo ustavljanje in zaklep vozila, tako rekoč ponovni zagon.

Ampak samo zaradi tega se ni splačalo ustavljati. Konec koncev se sistem poleg povezave Bluetooth poveže s telefonom, za kar sicer najprej zahteva USB-kabel, kar je malce nerodno. Zlasti ob dejstvu, da iz sredine armaturke štrli nekakšen osrednji pomol, na katerem je poleg izbirnega gumba za prestave in gumba parkirne zavore prikladen prostor za brezžično polnjenje telefona (serijsko pri opremi Luxury). Tudi to zagato bodo zagotovo odpravili s programskimi posodobitvami.

Udobje z rahlimi omejitvami

V času testa sem prevozil natanko 1071 kilometrov in se dvakrat podal iz Ljubljane na morje, enkrat na Koroško in enkrat na Gorenjsko. MG 4 se je izkazal za udoben in kljub skromnejšim zunanjim meram presenetljivo prostoren avtomobil tudi za večje potnike na zadnjih sedežih. K temu pripomore precej velika medosna razdalja. Celo prtljažnik se je z dovolj prostora za prtljago za nekaj dni počitnic s štiričlansko družino več kot izkazal, čeprav čudežev ni pričakovati. Je pa mogoče sedeže prevračati v razmerju 60/40, kar prinese zares veliko prtljažnega prostora. Malce zmoti le ročaj zadnjih vrat, ki odraslim potnikom od strani jemlje dragoceni prostor za kolena. Ko smo ravno pri kolenih.

Malce višje raslim voznikom rad dreza v koleno tudi omenjeni pomol s polico za telefon na sredini armature. Sedeži (pri testnem vozilu je bil voznikov električno nastavljiv) so udobni in z nekoliko bolj športno obliko ponujajo dovolj opore, niso pa ravno pretirano zajetni. Nekoliko višje rasli utegnejo pogrešati kakšen centimeter višjo ramensko oporo. Pohvaliti je treba število in uporabnost odlagalnih površin in raznih žepov, ki jih je res v izobilju. Grajati pa velja zračnike v armaturni plošči, ki jih je ob močnejšem pihanju težko usmeriti tako, da zračni tokovi niso moteči.

Na cesti se zares izkaže!

Eden glavnih adutov električnega MG 4 so vozne lastnosti. Odlična lega na cesti v kombinaciji z obilico navora in moči na zadnjih kolesih drznejšim prinese dobršen odmerek vozne zabave. Za drugi del vsega tega skrbijo učinkovite zavore. Zabavo z MG 4 bi utegnili ceniti tudi denimo vozniki BMW-jev, čeprav tega morda ne bi na glas priznali. Ampak izkušnje med testom, ko sem na nekaj krogov povabil prijatelja z modro-belim propelerjem v očeh, so to potrdile. Nenazadnje gre za nekdaj športno znamko, ki je bila – prav tako nenazadnje – nekaj časa v lasti BMW. Pri polnem »plinu« se tudi na povsem suhem asfaltu začuti, da bi zadek rad malce poplesal, a ga elektronika zelo dobro zadrži v začrtanih tirnicah. Posebno ugodne užitke to prinese ob zavijanju. To so izkušnje različice z 150 kW na pnevmatikah dimenzije 215/50 R17. Kako zabavno je voziti najbolj navitega MG 4 s kar 320 kW (s štirikolesnim pogonom in večjimi pnevmatikami ter zmogljivejšimi zavorami), si lahko le predstavljamo. A ta pri nas za zdaj še ni na voljo.

Kilometrski doseg je pri živahnem električnem MG 4 docela spodoben. Na papirju obljublja pri mešanem voznem ciklu 435 kilometrov avtonomije (WTLP), pri mestni vožnji pa 577 kilometrov. Ob užitkih, ki jih ponujata naglo speljevanje in športnejša vožnja, je bilo povprečje v prvem delu testa sicer nekoliko slabše (17,5 kWh/100 km), a ne bistveno. Ko sem ga najbolj priganjal, velik del po avtocesti s hitrostjo, zelo redko nižjo od 130 km/h, sem z enim polnjenjem še vedno prevozil dobrih 350 živahnih kilometrov, preden sem ga z ne povsem izpraznjeno baterijo (64 kWh) zopet priključil. Z varčnejšo vožnjo v drugem delu testa je poraba padla na okoli 16 kWh/100 km, s čimer se je doseg zelo približal obljubljenemu na papirju. Za varčnost testnega vozila je ob neprestano vključenem hlajenju kabine v vročih dneh sicer skrbela tudi toplotna črpalka. Omeniti velja, da je bila hitrost polnjenja na hitri polnilnici (na Kozini) celo višja od tovarniško obljubljene najvišje. Kar 142 namesto 135 kW, kar pomeni, da je bila skoraj prazna baterija napolnjena do 80 odstotkov v dobre pol ure. To pa ni kar tako. In ko smo ravno pri bateriji: različica Luxury ponuja V2L napajanje zunanjih porabnikov z močjo do 2,2 kW. To pomeni, da si je mogoče sredi divjine s sušilnikom posušiti lase, na električni plošči skuhati golaž ali s kotno brusilko odrezati jeklen drog. Kar pa tudi ni kar tako.  

Skratka: všečen, udoben, prostoren ter nadpovprečno bogato opremljen avtomobil Golfovega razreda, ki se na cesti izkaže v tako rekoč vseh disciplinah in navduši tudi drznejše voznike, zanj pa ponujajo 7 let oziroma 150.000 kilometrov jamstva, je v osnovni različici Standard na voljo za 32.900 evrov, v različici Comfort za 37.500 evrov in v različici Luxury za 39.500 evrov.