Na pragu novega tisočletja so Bavarci svetu predstavili nekaj povsem novega. Bil je to BMW X5, ki je bil za tisti čas izjemno nenavaden model, ki se je med kupci v naslednjih letih zelo dobro prijel in tega še danes ohranjajo v ponudbi. Leta 2019 so svetu predstavili četrto generacijo G05 in jo letos nadgradili z medgeneracijsko osvežitvijo, ki tega športno-terenskega velikana, skupaj s kupejevskim modelom X6 (tretja generacija G06), znova postavlja med najbolj napredne v svojemu segmentu. Da bi oba kar se da najbolje spoznali smo z njim odpotovali k našim vzhodnim sosedom, kjer dobri dve uri vožnje od prestolnice proti vzhodu nastaja moderna BMW-jeva tovarna. Da pa ne bi ostalo zgolj pri temu, smo krenili še nekoliko južneje preko romunske meje do mesta Temišvar, ki nosi naziv Evropska prestolnica kulture, kjer smo obiskali Continentalovo tovarno gum, s katerimi sta tovarniško opremljena tudi X5 in X6.

Dimenzijsko se velikana ne spreminjata, prav tako ni opaziti konkretnejših oblikovnih sprememb. Vsaj ne na zunanjosti. Oblikovalci so jima namenili za 35 milimetrov tanjše LED žaromete z novo grafiko v obliki puščic in poskrbeli, da so se ledvičke dimenzijsko nekoliko okrepile te pa so ob doplačilu osvetljene. Ko se ob prvem stiku sprehodim okrog njih opazim spremenjeno grafiko zadnjih LED luči, drugačnih oblik so velika 20, 21 in 22-palčna platišča, medtem ko ima testni X6 z oznako M novo barvo zunanjosti. Tokratna vmesna prenova je bolj obsežno zajela potniško kabino. Še vedno niso uspeli preoblikovati dela armaturne plošče na sovoznikovemu delu, ki odščipne kar nekaj prostora za kolena tistim nad 190 centimetrov višine. Ima pa zato ta velikan na tistemu mestu nov osvetljen napis oznake avtomobila. Potniška kabina je bogatejša za nov infozabavni vmesnik iDrive 8 v obliki ukrivljenega zaslona, ki je razdeljen na dva dela. Bilo je samo vprašanje časa, saj takšno Bavarci nameščajo tudi v ostale nove oziroma prenovljene modele. 12,3-palčni zaslon ima vlogo merilnikov, tisti 14,9-palčni pa za uporabnika predstavlja nekakšno osrednje podatkovno vozlišče, ki ga upravlja z dotikom prsta, kar pomeni, da so znatno zmanjšali prisotnost gumbov in stikal. Omeniti velja še nove sedeže z različnimi nastavitvami (vključeno tudi hlajenje in ogrevanje), panoramsko streho osvetljeno z LED diodami, ozvočenje Bowers&Wilkins, možnost odklepanja in zaklepanja s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu, obenem pa bo preko te (samo za iPhone uporabnike) možno aktivirati še samostojno parkiranje in zapuščanje parkirnih mest na razdalji do 200 metrov.

Na potovanju smo imeli še z ostalimi novinarskimi kolegi možnost izbire različne vrste motornih pogonov. Od uveljavljenega in najbolj priljubljenega šestvaljnega dizla do zmogljivega 4,4-litrskega V8 motorja (oznaka M60i) in posodobljenega priključnega hibrida. Omeniti velja, da so inženirji vse klasične motorje v ponudbi, med drugim tudi zmogljivejšo trilitrsko bencinsko enoto, ki zdaj razvija 280 kilovatov, elektrificirali z 48-voltno blago hibridno tehnologijo in sicer na način, da so v menjalnik vgradili še 9-kilovatni elektromotor. Čeprav bo v Evropi največ povpraševanja po dizelskih motorjih, pri BMW-ju izpostavljajo izboljšan priključni hibrid za model X5 z oznako xDrive50e, pri katerem gre za kombinacijo vrstnega šestvaljnega bencinskega motorja z 230 kilovati in novo generacijo elektromotorja s 145 kilovati moči, kar pomeni, da ta sklop zmore razvijati sistemsko moč 360 kW (490 KM) in 700 Nm navora. K pogonskemu sklopi pripada še zmogljivejša baterija s kapaciteto 25,7 kWh, kar teoretično pomeni 110 kilometrov vožnje na elektriko. Za volanom tega sem preživel velik del poti. Ker je baterije v majhnem akumulatorskem zalogovniku kmalu zmanjkalo, časa in možnosti za polnjenje pa je bilo zelo malo, sem večino časa vozil s pogonom na bencinski motor. Ob upoštevanju najvišje dovoljene hitrosti in številnih gradbišč na madžarskem avtocestnem križu, se je povprečje gibalo okrog devetih litrov, s polno posodo goriva pa bi lahko prevozili okrog 600 kilometrov.

V testni floti je bil tudi nabriti X6 M60i s 4,4-litrskim osemvaljnikom s 390 kilovati moči (530 KM), s pomočjo katerega se velikan z mesta do 100 km/h odrine v 4,3 sekunde. Vozniško natančen, a iz prve roke zapišem, da ne najbolj udoben za daljša potovanja. M obleka med drugim prinaša čvrsto nastavitev podvozja, tu pa so tudi nizke gume, zato se vsaka grbina ali neravnina na cesti prenaša na voznikov hrbet. Povprečna poraba je znašala 10,5 litra. Pri BMW-ju so mnenja, da bo tudi v prihodnje večina prodaje pri teh dveh modelih slonela na dizelskemu šestvaljniku. Kar tiče tehničnih nadgradenj velja omeniti, da ima ta vgrajene jeklene bate namesto aluminijastih sestavnih delov, nov pa je tudi sistem neposrednega vbrizgavanja goriva prek skupnega voda z vbrizgalnimi šobami z elektromagnetnim ventilom. Vgrajen v X5 ali X6 zmore razvijati 219 kilovatov moči ter 670 Nm navora. Dizelsko gnani X5 ali X6 ostajata tržno najbolj zanimiva, saj sta ob pogledu na redni cenik najcenejši izbiri. Prvi pri nas stane 87.500 evrov, X6 pa 92.250 evrov.

Kot že omenjeno nas je pot vodila v romunski Temišvar, kjer že dve desetletji ena od osmih izpostav  Continentala v Romuniji izdeluje različne vrste gum za osebna in lahka gospodarska vozila. Potrebno je vedeti, da znamka Continental ni zgolj prepoznaven gumarski izdelovalec, saj so močno vpeti v razvoj in proizvodnjo različnih elektronskih komponent in sistemov za vozila, kot so senzorji, krmilne enote ter varnostne asistence. Za BMW denimo proizvajajo ukrivljen zaslon. Samo v Romuniji imajo 18.500 zaposlenih na različnih področjih, od tega jih je 2700 zaposlenih v tovarni v samem središču Temišvarja. Za kratek čas smo vstopili v del proizvodnje, kjer fotografiranje in snemanje ni bilo dovoljeno. Delo v tej tovarni ne stoji, saj proizvodni procesi potekajo 7 dni na teden, 24 ur na dan v treh delovnih izmenah. Kot nam povedo predstavniki tovarne v dnevno izdelajo med 50 in 60 tisoč gum, ki so v 90 odstotkih namenjene za izvoz. Ravno v teh dneh bodo po 23 letih proizvodnje dosegli nov mejnik – izdelanih bo skupno 285 milijonov gum. 

Guma ima na avtomobilu štiri poglavitne vloge. Vsebovati mora določeno prostornino stisnjenega zraka, da prenaša obremenitev teže vozila, pomembno je, da guma zagotavlja ustrezen prenos vlečnih in zavornih sil na cestišče, da zagotavlja smerno stabilnost med spreminjanjem smeri in da delno absorbira udarce s cestišča. Da bi vse to zagotovili v fazi razvoja uporabljajo veliko število različnih materialov. Na seznamu se tako med drugim znajdejo naravni in sintetični kavčuk, silicijev dioksid, stearinska kislina, cinkov oksid, žveplo, mineralno in repično olje, antioksidanti in kup drugih. Iz vseh teh materialov izdelajo določene plasti, ki jih nato v proizvodnji sestavljajo s pomočjo obdelovalnih strojev. Šele proti koncu proizvodnega procesa, ko gre guma v posebno peč za okrog 20 minut pri temperaturi okrog 200 stopinj Celzija, dobi pravo obliko. Guma je sestavljena iz več plasti (jekleno jedro, gumijasta zaščita jedra, notranja plast, tekstilna karkasa, ojačitev jedra, prirobnica, jekleni pasovi, pokrivna plast, bočnica in kotalna površina) in šele, ko so te izpostavljene visokim temperaturam, da se zlepijo in strdijo, je guma nared za uporabo. Seveda, se dogajajo tudi napake med proizvodnjo, ki jih na zadnji postaji ocenijo specializirani mojstri. Če gre za mikro napake, se te hitro odpravijo, sicer gre guma na uničenje.

Iz Temišvarja se na poti proti Ljubljani podamo še do madžarskega mesta Debrecen, kjer BMW pospešeno gradi novo tovarno za električne avtomobile. Gre za najnovejšo in bodočo najbolj napredno tovarno (iFactory), v katero bo munchenski avtomobilski velikan do začetka proizvodnje vložil 2,3 milijarde evrov. Omenjena tovarna leži na 400 hektarov veliki površini, ki jo lahko opazimo med vožnjo po avtocesti iz Debrecena proti Budimpešti. Na lokacijo tokrat še nismo smeli. Torej, v omenjeni tovarni se bodo izdelovala samo električna vozila. Najmanj 30 in največ 60 vozil bo sestavljenih v 60 minutah, tedensko pa bo proizvodnja potekala 120 ur. Hiter izračun pokaže, da bi letno v tej tovarni izdelali do 170 tisoč vozil. Proizvodni procesi bodo v celoti digitalizirani, uporabili bodo veliko število robotov (za zdaj ne razkrivajo število) in temu primerno bo manjša potreba po ljudeh. Tisoč jih bo neposredno v proizvodnji avtomobilov, dodatnih 500 pa v ločenem procesu proizvodnje baterij. Posebnost nove tovarne bo tudi v tem, da za proizvodne procese ne bodo uporabljali fosilnih goriv, pač pa zgolj elektriko, ki jo bodo pridobivali z ogromnimi paneli na strehi omenjenega obrata.

Izbira BMW-ja, da tovarno postavi v Debrecenu, je bila precej premišljena. V prvi vrsti je bila pomembna podpora naših zahodnih sosedov, ki znajo privabljati tuje investitorje. Obenem je Debrecen tipično industrijsko mesto z vso potrebno infrastrukturo. Imajo mednarodno letališče, od koder je Munchen z letalom oddaljen le 70 minut, imajo univerzo s 13 študijskimi programi, pospešeno gradijo nove hotele, velik posel pa predstavljajo nove nepremičnine.