Če ne bi pogledal, ne bi opazil, niti verjel. Qashqai je tako kot pred kratkim njegov večji brat X-Trail testne dneve prevozil z električnim pogonom, kjer elektrika ne prihaja iz baterije, pač pa jo generira bencinski motor. Sama zgodba Qashqaija je dolga že 20 let in je od 2021 na trgu s tretjo generacijo. Za naš trg še vedno nastaja v britanskem Sunderlandu, kar pa pomeni, da ni več del Evropske unije. Kaj točno to potegne za sabo, ko gre za ceno in vstopne dajatve, niti ni predmet te zgodbe, pač pa zanimiva izkušnja nekega zares hibridnega pogona, a ne v pomenu besede kot jo poznamo pri večini avtomobilov.

Sistem namreč uporablja 1,5-litrski trivaljni motor z variabilno kompresijo in močjo 115 kW (156 KM) in električni motor s 140 kW. Vmes je še električni generator z inverterjem. Bencinski motor tako poganja generator, ki proizvaja elektriko, ta pa žene elektromotor. Prednost te kombinacije je, da ni enega od kompleksnih mehanskih delov, menjalnika, minus pa, da se motor ob odločnejši vožnji zaganja v visoke vrtljaje, kot bi imeli brezstopenjski menjalnik. Inverter seveda poskrbi, da se nekaj energije regenerira v majhno baterijo s kapaciteto 2,1 kWh, ki je dovolj za počasnejše premike, ni pa to klasični hibrid.

Zanimive so tudi številke. Reč je precej poskočna in do stotice pospeši v samo 7,9 sekunde, zelo dinamično se obnaša tudi na avtocestah pri višjih hitrostih. Žal e-Power žene le sprednja kolesa, štirikolesnega pogona pri Qashqaiju ni na voljo. Vseeno ima avto za križanca predvidljivo in stabilno lego. A pri takih alternativah nas seveda najbolj  zanima poraba in glede na voznikovo nogo in željo voziti avto ali kot športnika ali potovalni družinski avto se ta lahko giblje od manj kot petih litrov pa vse tja do osmih. V praksi je Qashqai potoval na koncert Weeknda v Munchen iz Ljubljane in nazaj in praktično prišel nazaj v domovino z enim samim rezervoarjem, poraba po hitrostno omejenih avstrijskih in še bolj hitrostno omejenih bavarskih avtocestah pa je znašala le 5,7 litra. S tem, da je Qashqai v okolici Olimpijskega stadiona v času koncerta (nismo vsi v družini navijači sicer izvrstnega kanadskega glasbenika) naredil še vsaj 50 kilometrov.

Ni pa bil Otočan popolnoma brezhiben – v nočnem nalivu nazaj proti domovini prav v sklopu avgustovskega »sodnega dne« so ga asistenčni sistemi precej lomili. Od samodejnih dolgih luči do samodejnega delovanja brisalnikov, zelo muhasto je deloval tudi avtopilot, tako da je od »Kačberga« do Ljubljane vozil le pilot (z zobotrebci pod vekami). Tu je še prostor za izboljšave. Še najbolj pa je živce paralo konstantno škripanje zavor in ležaja pri počasnem zavijanju.

Kar se udobja tiče, se je Qashqai izkazal za zelo potovalen avto, z dovolj prostora za dve odrasli osebi in DJ Smrkljo na zadnjem sedežu, ki je na 5 urni poti do bavarske prestolnice vsak komad od Weeknda kot uverturo za koncert preko brezžične poveza zavrtela vsaj desetkrat. Osrednji zaslon z multimedijo z odliko opravi svoje naloge, tudi navigacija zgledno riše zastoje (Bavarci se po novem šolajo pri našem DARS-u!). Izbor načina vožnje na sredinski konzoli se opravi z malce ergonomsko neposrečeno »miško«, so pa fantje lepo poštudirali USB priključke, po eden A in eden C tako spredaj kot zadaj. Prtljažnika, ki se je v tem nivoju opreme zapiral električno, je za 479 litrov.

Avto je zares navdušil s svojo uporabnostjo, pri čemer električni pogon z bencinskim agregatom sploh ni tako napačna reč, bo pa seveda svoje pri tej zgodbi na koncu povedala cena – od podobnega klasičnega Qashqaija z 1,5-litrskim motorjem je avto dražji kar za 4 tisočake, e-Power pa je na voljo šele z višjimi nivoji opreme. Pri praktično enaki porabi se tu seveda ne smemo spraševati o smiselnosti, pač pa v zgodbo pridejo besede kot so trend in drugačnost. Cena za e-Power s Tekna opremo se začne pri 41.300 evrih, z nekaj dodatki kot so siva barva in ozvočenje Bose pa je cena 42 tisočakov.