Kot rečeno je bila tokrat glavna komponenta cena – pogoj za sodelovanje je bil, da cena ne sme preseči 20 tisoč evrov. Edina izjema v tej floti je bil Dacia Jogger, kjer je cena minimalno presegla mejo, a smo mu zato odšteli nekaj opcij. Od vsake od znamk smo izbrali zgolj enega predstavnika, tistega, ki je ob cenovni meji pomenil več avtomobila in več uporabnosti.

Upoštevali smo specifikacije testnih avtomobilov in jih uskladili s ceniki modelov in konfiguratorji. Pri popustih smo upoštevali jasno prikazane prihranke, cene pa smo znižali tudi za morebitno doplačilo za karoserijsko barvo, ki v tem segmentu ne igra velike vloge. Točke smo podelili v kategorijah uporabnosti (ergonomija voznikovega delovnega mesta), količino naprednih tehnologij (LED luči, infotainment, sistem zagona in zaklepanja…) in upoštevali tudi cene servisov, zavarovanja in dodali še komponento videza in privlačnosti.

Tako je v meji pod 20 tisočaki razpon cen zelo homogen in se med desetimi testiranimi modeli razlikuje v deset in ne samo sto evrih. Večina avtomobilov je padla v B segment, med njimi je edina izjema limuzinska Toyota Corolla, ki pa s ceno pade pod 20 tisočakov, štiri so kombilimuzine (Renault Clio, Seat Ibiza, Škoda Fabia, VW Polo), štirje so križanci (Citroen C3 Aircross, Hyundai Bayon, MG ZS, Peugeot 2008) in potem še karavanski Dacia Jogger. Na vrhu tabele po ceni najdemo Peugeota 2008 (19.900 €), najcenejši na testu pa je kitajski MG ZS, z okroglo številko 19 tisočakov (ki je te dni s popusti še nižja). Največji popust dajejo pri Hyundaiu, brez katerega Bayon sploh ne bi prišel v poštev, popusta pa je za 2500 evrov.

Notranjost

Pri meritvah notranjosti smo merili prostor za noge in glave na zadnji klopi, preverjali prisotnost in uporabnost odlagalnih prostorov, ergonomijo voznikovega delovnega prostora ter kakovost materialov in izdelave. Na tokratnem testu je bil poudarek na prostornosti in splošni uporabnosti.

Za vse preizkušene modele načeloma velja, da zadaj ponujajo dovolj prostora za glavo (okoli 10 cm) in le zadosten prostor za kolena (med 4 in 6 cm). Izjema je Corolla, ki zato, ker sodi v C segment, ponuja največ prostora za noge (11 cm pred koleni) zaradi limuzinske zasnove pa manj nad glavo (7 cm nad glavo). Med bolj prostorne se uvrščata Jogger in MG ZS, nekje v zlato sredino Ibiza, Fabia in Bayon, najbolj utesnjen pa je Clio.

Udobje na zadnji klopi je najboljše pri Corolli, dobro je pri Bayonu, Ibizi, Fabii, polu in Peugeotu 2008, zgolj povprečno pri Joggerju in MG-ju, slabše pa pri C3 in Cliu, pri čemer je pri C3 slabo zaradi kratkega sedala, pri Cliu pa zaradi pomanjkanja prostora za kolena in stopala.

Glede kakovosti materialov in izdelave so preizkušeni modeli precej izenačeni. Pri vseh prevladuje trda plastika z le kakšnim mehkejšim delom, navadno na armaturni plošči. Vratne obloge so praviloma iz trde plastike in imajo spredaj mehkejši naslon za komolce, medtem ko so zadaj večinoma v celoti iz trde plastike. Splošen občutek kakovosti je najboljši pri Cliu, sledi Peugeot 2008. Materiali so razmeroma kakovostni tudi pri MG-ju, kjer pa je izdelava nekoliko slabša. Na splošno je bila zaznana kakovost nekoliko slabša pri Joggerju in pri Bayonu.

Pri ergonomiji smo poleg položaja za volanom upoštevali način upravljanja glavnih sklopov, ki je vedno boljša, če so prisotni klasični gumbi in stikala, zlasti za multimedijsko in klimatsko napravo. Najboljšo ergonomijo tako ponujata Ibiza in Bayon, dobro ponujajo tudi Corolla, Clio, Fabia in Polo, slabšo MG, zaradi odsotnosti gumbov za multimedijsko napravo pa je ergonomija najslabša pri 2008, C3 in pri Joggerju.

Prtljažnik

Glede na velike razlike med avtomobili so temu primerne tudi razlike v dimenzijah in uporabnosti prtljažnih prostorov. Po velikosti sta izstopala predvsem Dacia Jogger in Toyota Corolla. Jogger ima klasični prtljažnik enoprostornega vozila, ki je bil obenem najdaljši med vsemi, ob tem pa je nudil tudi z naskokom največ litrov prostornine. Corolla kljub limuzinski izvedbi nudi zelo uporaben prtljažnik, kar je zasluga tudi za limuzine pohvalno velike zadnje odprtine. Jogger in Corolla imata prtljažni prostor edina daljša od enega metra.

Oba avtomobila sta dobila največje število točk, eno manj pa MG ZS. Ta prtljažnik predvsem v višino sprejme veliko prtljage in je odstopal od ostale konkurence. Sledila sta Škoda Fabia, kjer je bil prtljažnik prostornejši kot pri koncernskih bratih, Peugeot 2008 in Citroen C3 Aircross.

Uporabno dvojno dno imajo citroen C3 Aircross, Bayon, MG ZS, Ibiza in Polo. Pri zlaganju naslonjal sta bila najbolj prepričljiva Bayon in Ibiza. Zaradi svoje zasnove točk ni prejela Corolla, kjer zlaganje naslonjal zadnje klopi ni mogoče.

Asistenčni sistemi in tehnična oprema

Norma v tem razredu je AEB, ki prepoznava pešce in kolesarje, pri Dacii na primer zaznava le avtomobile, pri C3 Aircrossu pa je treba zanj celo doplačati. Skoraj vsi imajo vsaj opozorilnik na nenamerno zapuščanje voznega pasu, večina pa že tudi aktivno popravljanje. Tempomat je pri vseh razen Polu (!) serijski, Corolla ima edina že radarski tempomat. Pogost je tudi sistem speljevanja v klanec. Večina jih ima tudi prepoznavo znakov, ki pa je dvomljive uporabnosti. Opozorila na mrtve kote nima noben model. Najboljši je za ta denar glede serijske pestrosti asistenčnih sistemov Bayon, ostali so nekje vmes, Dacia je na papirju najbolj siromašna.

Samo Toyota ima serijsko elektronsko ročno zavoro, vsi ostali so na »palici«. Praktično vsi modeli imajo tudi vzvratno kamero ali le senzorje (MG, Jogger, Citroen, Ibiza, Fabia, 3008…), Toyota je edina, ki ima le kamero. Kar se kamer tiče, je večina zelo slabe ločljivosti, izstopa Clio s HD kamero in Polo, pri katerem je skrita v zadnji VW znak in ostaja čista.

Ko gre za luči, je polni LED postal norma tudi v tem segmentu, Toyota ostaja edina, ki ma stare halogenske žaromete, klasične žarnice zadaj pa imata Corolla in Ibiza. Več kot polovica avtomobilov je imela tudi že digitalne merilnike, osrednji zaslon pa se giblje od sedem palcev (Clio in C3) pa do 10,25 pri Bayonu. Velik razpon je tako v grafiki kot enostavnosti, potem ni nepomembna tudi procesorska moč, ki je pri MG-jevem sistemu obupno počasna. Slovenskega jezika ne poznajo Toyotin, MG-jev in Citroenov sistem, najbolj prepričljiv pa je Škodin infozabavni sistem.

Avtomobili imajo USB vmesnike za polnjenje, pri čemer je začel prednjačiti C-standard (simetrični). Ko gre za podporo pametnim mobilnikom, je lahko priklop Android Auto ali Apple Carplaya zelo enostaven (VAG skupina) ali pa precej težaven, pri nekaterih je celo »zmrznil«.

Servis in zavarovanje

Zelo pomemben v segmentu je seveda tudi strošek servisa, ki lahko krepko podraži uporabnost avtomobila, za katerega kupec sicer odšteje manj kot 20 tisočakov. Najdražje servise ima v seštevku Toyota Corolla, 2569 evrov, kjer je do 120 tisoč kilometrov predvidenih 8 servisov, najdražji je tisti pri 90 tisoč s 512 evri, ki predvideva tudi menjavo svečk 2,5 ure dela v znesku 158,6 evra.

Zavarovanje je prav tako najdražje pri Corolli, predvsem zaradi višje nakupne cene na ceniku (brez popusta), ki je osnova za kasko in prostornina motorja 1,5 litra z 92 kW. Na drugi strani izstopajo trije mušketirji Volkswagnove skupine, kjer so pregledi prav tako na dve leti ali 30 tisočakov. Neugodno je tudi vzdrževanje C3 Aircrossa, kjer morajo zaradi narave motorja 1,2-litrski Puretech videti na servisu že pri 15 tisočakih.

In 12 točk gre …

Kot bi rekli na Evroviziji, ampak ne pri nas. Tokratni Prima test je poskrbel za presenečenje. Kot vedno je nekaj avtomobilov izstopalo navzgor, potem je sledilo povprečje in zaključek tistih, ki dajo precej manj za enak denar. Ampak presenečenje se skriva v izjemno majhnih razlikah na vrhu. Od 1750 možnih točk je zmagovalec dobil 1291 točk (od 1750) ali 73,77 %, četrto uvrščeni pa 1283 točk ali le osem manj (73,31 %). Tudi drugi na testu je za zmagovalcem zaostal za le dve točki ali 0,11 %. Tako imamo praktično 4 zmagovalce, pri katerih je treba vedeti, da gre za najboljši možen kompromis vsega in ne absolutne vrednosti.

Ampak gremo od zadaj. Na desetem mestu je pristal Citroen C3 Aircross s 1059 točkami (60,51%), kjer je bil najslabši pri vrednotenju asistenčnih sistemov in uporabnosti, pri voznih lastnostih in motorju je pa je prehitel le dva konkurenta, MG ZS in Dacio Jogger. Ti trije so tudi opazneje končali na zadku primerjave. Medtem ko je Dacia Jogger tako ali tako nizkocenovnik s celim skupkom pogojevanja, je kitajski MG ZS poceni in uporaben, poklekne pa pri mehaniki (s precej zastarelim motorjem) in voznimi lastnostmi – Kitajci bodo vendarle še rabili nekaj časa.

Razlika od 7. do prvega meta je potem zelo majhna, Peugeot 2008 na repu sredine pristal pri asistenčnih sistemih in ceni, zmotila pa sta kot vedno visok prag pri vstopanju in ergonomija za volanom. Pred njim je za pol % na 6. mestu Clio, kjer je kar nekaj točk šlo zaradi uporabnosti, ostale vrednosti pa ga niso mogle uvrstiti v zgornjo polovico. Na sredini je limuzinska Corolla, za segment večji avto od ostalih, ki zmaga z uporabnostjo, enako letijo pohvale tudi na motor in podvozje, podrejen pa je avto pri asistenčnih sistemih in tehnični opremi (luči,…) in stroških vzdrževanja, ki so za avto, ki sicer stane 20 tisočakov, potem za tovrstne kupce kar zajetno breme.

Za las so na četrtem mestu stopničke ušle Škodi Fabii, a med prvimi štirimi so razlike tako male, da že nekaj točk pomeni premik po mestu. Fabia je prednjačila po uporabnosti (takoj za Corollo), zmagala pri asistenčnih sistemih in tehnični opremi, a se malce slabše odrezala pri voznih lastnostih. Samo tri točke pred njo je Hyundai Bayon, prav tako zmagovalec asistenčnih in tehničnih sistemov, z dobrimi voznimi lastnostmi in nekoliko manj ugodno ceno, ko gre za vzdrževanje.

Drugo mesto je zasedel VW Polo z zelo dobrim kompromisom, ampak mu je zmago odnesla hišna sorodnica Seat Ibiza, prav pri stroških vzdrževanja in zavarovanja. Samo 2 točki! Na vrhu so torej 3 kombilimuzine, korejski križanec in potem še japonska limuzina.

Za konec …

In še nekaj o nedoločnikih. Pod to vrednost uredništva dajemo tisto, kar je bolj kot ne subjektivno. Ob dovolj velikem številu sodelujočih se pokaže, da so okusi nas novinarjev po stotinah prevoženih testnih avtomobilov še vedno precej podobni. Nedoločnik je tisto, kar tako nas kot povprečnega voznika pripravi, da obrne glavo za avtomobilom, videz, splošni vtist, občutek za volanom, pač nekaj, kar občutimo in se realno ne da izmeriti, se pa potem poravna skozi okoli 20 novinarskih glav. In ja, Renault Clio in Peugeot 2008, pa morda še Corolla, so avtomobili, ki jih človek najprej opazi. Ampak to, jasno, ni dovolj. Krono odnese tisti, ki je najboljši v svojem povprečju. Ostalo pa so osebne odločitve.