Ideja ni nova, saj so jo prvič pri evropski izpostavi Toyote javnosti predstavili pred štirimi leti, jo v vmesnem času na večjih evropskih državah primerno nadgrajevali ter jo zdaj pripeljali tudi na naš trg. In kaj pravzaprav je Kinto? To je japonska beseda, ki v našemu jeziku pomeni enotnost, in prav to so pri Toyoti vzeli za svojo, ko so pred časom razvijali nov koncept mobilnosti. Kinto prinaša štiri različne oblike mobilnosti bolj ali manj usmerjeno za poslovne uporabnike, a se bo storitev čez čas širila tudi na fizične uporabnike. Tako pravijo predstavniki Toyote v Sloveniji, ki so še pred uvedbo poslovnega modela Kinto, razvili dva zanimiva projekta mobilnosti. Prvi je bil sistem kratkoročnega najema vozil za poslovne uporabnike DriveMe, drugi pa družbeno odgovorni projekt ToyotaGO, ki zagotavlja prevoze uporabnikov brez lastnega vozila v krajih s slabim povezljivostjo javnega prevoza. Oba projekta zdaj prehajata pod isto streho.

Kot že omenjeno nov poslovni model je razdeljen na štiri različna področja, ker se izvajajo različne mobilnostne storitve. Kinto One predstavlja poslovni najem vozil z vključenim servisiranjem, zavarovanjem in zakonsko določeno opremo, ki traja najmanj 12 in največ 60 mesecev. V to storitev so vključena povečini vozila znamk Toyota in Lexus, fleksibilnost storitve pa omogoča, da si stranka lahko izbere tudi avto druge blagovne znamke. Trenutno imajo v obdelavi sto vozil, v nekaj letih pa je cilj floto povečati vsaj za desetkrat.

Pomemben je nadaljnji razvoj storitve Kinto Share, v Sloveniji poznan pod imenom DriveMe. Gre za storitev souporabe izključno elektrificiranih vozil Toyota in Lexus, ki je trenutno v prvi vrsti namenjena poslovnim uporabnikom. V Sloveniji je na voljo vse od leta 2019, ima 45 poslovnih naročnikov in se do danes ponaša s skoraj 4500 najemi.

Kinto Ride nadomešča storitev ToyotaGo, ki omogoča enostavno in učinkovito vzpostavitev mobilnosti, prevozov na zahtevo ali linijskih prevozov. Ta se je izkazala za uspešen projekt predvsem tam, kjer je poseljenost močno razpršena, javni promet pa slabo urejen. Storitev aktivna v občinah Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Komen in Bovec, kjer mesečno opravijo več kot 400 prevozov. 

Četrta in zadnja storitev je Kinto Join oziroma tako imenovano sopotništvo. Projekt je namenjen podjetjem in organizacijam, ki zaposlenim in članom omogoča, da se z le nekaj kliki organizirajo in skupaj pripeljejo do službe ali druge želene destinacije. S tem zmanjšujejo ogljični odtis, pripomorejo k boljši prometni pretočnosti v konicah in nenazadnje omogočajo lažje iskanje parkirnega mesta.