Petdeseta v ZDA so bila optimistična leta, navdahnjena z velikim skokom tehnologije v jedrsko dobo in tako so sekanje atomov vizionarji (in utopisti) vtaknili v praktično vse aspekte življenja. Tudi avto.

Pri Fordu so si zamislili avto na jedrski pogon z imenom Nucleon, ki bi imel 8 tisoč kilometrov dosega, vse, kar je nastalo, pa je bila maketa v približno polovici dejanske velikosti. Ford je pred kratim dodal uradne fotografije iz predstavitve 1958 v njihov Trezor dediščine. Nucleon je bil nenavadno oblikovan avto s kabino na sprednjem delu in nekakšnim reaktorjem na zadnjem delu. Seveda niso manjkale za tista leta skoraj obvezne plavuti. V tistem reaktorju je bila kapsula z nekakšno jedrsko reakcijo (seveda v praksi neizvedljivo).

Nucleon je imel zapovrh še uvlačljive odbijače, da je bil bolj aerodinamično učinkovit, potnikom je bila (bi bila) na voljo samodejna klimatska naprava. Ker vsi vemo, kako je z razdvojenimi jedri urana, Ford Nucleon nikoli ni vozil po ulicah Detroita, niti kot prototip. V takratnem sporočilu za javnost se je predpostavljalo, da bi razvoj atomske energije omogočil dovolj majhen reaktor, da bi šel v avto. Na drugi strani so bili reaktorji še vedno velikanski parni stroji, a Ford je upal, da bo nekoč jedrska reakcija lahko poganjala avto neposredno. Kam z jedrskimi odpadki in kam preseliti mestno četrt (preživelo) v primeru prometne nesreče, s tem si niso belili glave.

So pa nekaj le zadeli - za polnjenje reaktorja bi naredili posebne postaje, kjer bi robotska roka zamenjala gorivo - vsakršna podobnost z idejo menjave baterij pri EV ni nenaključna. No, da so Fordovi fantje vedeli, kaj bo prihodnost prinesla, so si zamislili posebne elektronske naprave spredaj in zadaj, ki bi opozarjale potnike na bližnja vozila. Asistenčni sistemi, morda? 

Je pa zanimivo, v igri Fallout dejansko vozijo avtomobili, ki so presneto podobni Nucleonu.