V letošnjem letu so zabeležili prodajo skoraj 300 takšnih vozil, kar v segmentu LGV pomeni, da so na skupno petem mestu s 7,3-odstotnim tržnim deležem. Največ med temi je bilo velikanov Jumperjev (131 vozil), sledi mu Berlingo s 122 primerki, slabše se je odrezal le Jumpy, ki je prepričal skromnih 30 kupcev. Vsak izmed teh je pred nekaj meseci doživel rahlo prenovo zunanjosti, predvsem na sprednjem delu, kjer je po novem prostor tudi za polne LED žaromete, nekoliko bolj poglobljeno pa so se Francozi lotili prenove potniške kabine. Citroenovi dostavniki imajo edini pod streho Stellantisa udobne Advanced Comfort sedeže, poleg teh pa so opazno spremenili zasnovo armaturne plošče, namestili nove volane, uredili več odlagalnih mest in integrirali popolno digitalizacijo upravljanja – merilniki ter osrednji zaslon. Seveda so ti zasloni v avtomobilu na voljo za doplačilo oziroma so del bogatejših paketov opreme. Pri tem je izjema Berlingo, ki v osnovni opremi nima osrednjega zaslona, pač pa zgolj držalo za pametni telefon. Tega povežemo z Bluetooth sistemom, ki omogoča da telefon postane nekakšna nadzorna plošča vozila, vključno z interakcijo z gumbi na volanu. 

Vsi dostavniki so na voljo v različnih dolžinah, izjema je le največji Jumper, kjer imajo kupci na voljo izbirati še različne višine ali pa si tega omislijo kot šasijo za naknadno nadgradnjo. Največja nosilnost tega velikana znaša 4 tone, hkrati pa je edini, ki ima na voljo 2,2-litrski dizelski motor z 88 oziroma 120 kilovati moči. Kupci Jumpyja lahko izbirajo 1,5-litrski dizelski motor z 88 kW ali dvolitrski dizelski štirivaljnik s 106 oziroma 130 kilovati moči, tovorni Berlingo pa je omejen le na 1,5-litrski dizelski motor s 75 oziroma 96 kilovati moči. 

Vsi trije dostavniki so opremljeni še z električnim 100-kilovatnim motorjem, a se bodo med seboj razlikovali po kapaciteti energijskega zalogovnika. Pri Berlingu je na voljo 50 kWh baterija, pri Jumpyju 50 in 75 kWh baterija, za Jumper pa v tovarni vgrajujejo le 110 kWh baterijo, ki zmore do 430 kilometrov dosega (po WLPT). Nezanemarljivo je dejstvo, da so ti dražji od klasičnih dizelsko gnanih različic. Začnemo pri največjem Jumperju. Dobra plat pri njem je ta, da je od predhodnika občutno cenejši. Pred časom je bila cena električne verzije Jumperja okrog 90 tisočakov, zdaj pa ta stane slabih 55 tisočakov. Vstopni dizelski Jumper stane 26.800 evrov. Srednje velik Jumpy z dizelskim motorjem pri nas stane 28 tisoč evrov, z električnim pa 39.500 evrov, medtem ko trgovci za osnovnega tovornega Berlinga želijo najmanj 20.800 evrov, za elektrognanega pa še 10.800 evrov več.

Na mestu je vprašanje, v čem so njihovi produkti boljši oziroma prednjačijo pred tekmeci, ki so rojeni pod isto streho (Stellantis). Rok Marolt, vodja produktov in izobraževanj v podjetju C Automobil Import, pravi, da to nikakor ni cena, saj, da so vsi dostavniki različnih znamk cenovno bolj ali manj poravnani. Izpostavi pa denimo boljše in udobnejše sedeže pri Berlingu, ki jih drugi produkti nimajo, hkrati kupcem ponudijo podaljšano jamstvo na 4 leta oziroma 100 tisoč kilometrov, največja prednost zanje pa bo na različnih storitvah, ki jih ponuja posamezni trgovec. Kar se tiče potniških verzij, velja omeniti, da je trenutno Jumpy s sedeži na voljo le z električnim motorjem, medtem ko je Berlingo vnovič na voljo tudi z dizelskim motorjem, a so količine zanj razmeroma majhne (nekaj sto primerkov), zato ga ne dodatno promovirajo.