Gradnja najdaljšega podvodnega cestnega in železniškega predora na svetu se je začela 17. junija. Ko bo leta 2029 odprt, bo 18 kilometrov dolg "Fehmarnbelt Fixed Link" povezal Nemčijo in Dansko, skrajšal čas potovanja in izboljšal povezljivost med državama.

Za razliko od daljšega predora pod Rokavskim prelivom, ki povezuje Anglijo in Francijo na razdalji 50 kilometrov, predor Fehmarnbelt ponuja tako železniške kot cestne povezave.

Predor, ki ga označujejo za enega največjih infrastrukturnih projektov v Evropi, bo zgrajen s potopitvijo vnaprej pripravljenih odsekov in ne z metodo vrtanja s stroji, ki so ga uporabili pri predoru pod Rokavskim prelivom.

Vsak del je zgrajen v posebej za to namenjenem obratu v Roedbyhavnu na Lollandu (Danska). Vsak od 89 vnaprej pripravljenih segmentov je dolg 217 metrov, širok 42 metrov in visok 9 metrov ter tehta 73.000 ton. Postavljeni bodo v posebej izkopan jarek, katerega najgloblja točka je 40 metrov pod morsko gladino.

CNN poroča, da naj bi predor poleg prihranka časa za potnike prinesel tudi koristi za okolje. "S hitrejšim prehodom pasu bodo vlaki postali močan izzivalec letalskega prometa, tovor na električnih vlakih pa je daleč najboljša rešitev za okolje," je dejal Michael Løvendal Kruse iz danskega društva za varstvo narave.

Vendar so nekateri, med njimi okoljske skupine, trajektna podjetja in lokalne občine, novemu predoru nasprotovali. Zvezno sodišče v Nemčiji je zavrnilo pritožbe, ki so se nanašale na domnevno nelojalno konkurenco ter zaskrbljenost zaradi hrupa in razlitja sedimentov.

Trenutno je najhitrejša pot med državama 45-minutna vožnja s trajektom, ki jo vsako leto uporabi na milijone potnikov.

Predor naj bi skrajšal potovalni čas na približno 7 minut z vlakom ali 10 minut z avtomobilom. Prav tako se bo skrajšal čas potovanja med velikima mestoma Københavnom in Hamburgom na samo dve uri in pol z vlakom, medtem ko danes traja štiri ure in pol.