Peugeot 208 je v svoji drugi generaciji na trgu od 2019, pred kakim letom pa je doživel prenovo. Čeprav je ta francoski malček s pestro zgodovino svojih prednikov na trgu že štiri desetletja, še vedno postavlja tudi trende, tako oblikovne kot tehnične, narekuje pa tudi trende v digitalizaciji štirikolesnikov.

Trije ostro rumeno obarvani primerki malih levčkov so imeli vsak svoje in drugačno srce, drugačno dušo in drugačno filozofijo. Z vsemi se nekam pride in če ne kaj drugega, smo jih peljali na pašo, vsakega na svojevrstno pojedino. Eden je imel klasičen bencinski motor, drugi je bil hibridni in tretji čisto električen. Razlike pa pravzaprav sploh niso tako velike.

Trivaljni atlet

Z najšibkejšim med Peugeoti 208, z 1,2-litrskim bencinskim turbo trivaljnikom PureTech, ki zmore 73 kilovatov in ima ročni šeststopenjski menjalnik, smo se podali na kulinarični izlet v Prekmurje, natančneje na Goričko. Ustavili smo se v Kovačevcih, kjer deluje – nekoliko presenetljivo – pizzerija z največjo pečjo, certificirano za napolitanske pice, v Sloveniji! Pri Cimeštru se imenuje in okuse Goričkega na zgledni ravni povezuje z okusi Neaplja. Hkrati pa – mimogrede – na ta način povezuje dva vulkana. Zadnjega delujočega na naših tleh, ki je deloval v neposredni bližini Cimeštra, in Vezuv pri Neaplju. Picerija je prav pred kratkim prejela priznanje za vrhunsko kakovost v kampanji Naj picerija Slovenije 2024.

Na pot smo se podali iz Ljubljane prek Koroške, najprej do Prevalj, nato pa prek prelaza Radelj po štajerski vinski cesti skozi Ivnik, Lučane, Gomilico, Obrajno ter v Korovcih čez mejo do Kovačevcev na Goričkem. Mešani režim razmeroma dinamične vožnje po podeželskih cestah s povprečno hitrostjo 54 kilometrov na uro je prinesel izmerjeno porabo 5,9 litra (5,6 po računalniku) na 100 kilometrov, kar je razmeroma ugodno. Tovarniški podatek sicer navaja porabo (5,0–5,2 l/100 km).

1,2-litrski bencinski trivaljniki, ki so trenutno najbolj razširjena izbira med mestnimi avtomobili, sicer ne slovijo po pretirani milozvočnosti, a v Peugeotu 208 je njegov zvok dovolj pridušen. Razen ko se zavrti hitreje. Ampak turbina mu omogoča dovolj živahnosti že pri nižjih vrtljajih (205 Nm navora pri 1750 vrtljajih v minuti), da se lahko pretikanja ročnega menjalnika lotimo precej ležerno. V primerjavi z bratoma mu morda malce sape zmanjka le na avtocesti, kjer zahteva višje vrtljaje, zaradi česar zapoje nekoliko bolj robato kot njegov brat s hibridnim pogonom.

Električna pomoč

Ko smo se vrnili z Goričkega, smo presedli v 208 z mehko hibridnim pogonom MHEV in samodejnim šeststopenjskim menjalnikom e-DCT z dvojno sklopko. Kljub svoji mehki naravi ta pogon v 208 poskrbi za nekoliko več zabave kot pri klasični bencinski različici. Po podatkih tovarne v mestih med semaforji omogoča tudi več kot 50 odstotkov vožnje na elektriko. Bencinski motor je pravzaprav enak kot pri osnovni različici, pomaga pa mu električni motor. Vsak od njiju lahko po odločitvi elektronike deluje samostojno (električni le pri nizkih hitrostih in dovolj napolnjeni bateriji), sistemska moč pa znaša 100 kW. Dovolj za nekoliko več dinamike kot pri osnovni različici (8,1 sekunde od 0 do 100 km/h, največja hitrost 214 km/h).

Kombinacija se najbolj izkaže s povsem tihim speljevanjem in med manevriranjem na parkirišču. Prispeva pa tudi k večji uglajenosti v primerjavi z osnovnim bencinskim pogonom. Kar se tiče porabe, razlika ni tako zelo občutna, kot bi si želeli. Vsaj ne na odprtih cestah, morda res le v mestu. Z mehkim hibridom smo se odpravili v Mežico, kjer je ravno takrat potekal Festival makaronflajša (in tife). In ker tife, kot Korošci pravimo endiviji, v Mežiški dolini ni bilo za dobiti, smo je 40 kilogramov (ter 10 kilogramov krompirja in dva kilograma česna) natovorili pri Zajčku v Domžalah. Pri podrtih zadnjih sedežih smo večjo količino delikatnega tovora naložili zlahka. Čeprav je nekaj videti majhno, še ne pomeni, da ne gre.

Vožnja je kljub nekoliko večji moči potekala približno enako dinamično, z domala enako povprečno hitrostjo, izmerjena poraba pa je znašala 5,8 litra na 100 kilometrov. Torej praktično enako kot pri klasični bencinski različici. Najbrž je nekoliko prispeval avtomatski menjalnik … Kar pomeni, da poraba najbrž ni ključnega pomena pri izbiri različice.

Mati, elektrike!

Peugeot je električno različico modela 208 že v prejšnji izvedbi postavil na enako platformo, ki podpira tudi bencinsko različico, kar je sicer razumljiva odločitev, ki pa je neizbežno pomenila tudi kompromis. Ob sicer dobrih voznih lastnostih je bila šibka točka avtomobila njegov doseg, ki ni bil le kratek, pač pa tudi nedosleden. Obljubljenih 300 km po WLTPju je bilo v praksi nominalnih 275, ki so kopneli kot sneg na soncu in izginili prej kot po 200 dejansko prevoženih kilometrih. Zato sem v prenovljeno električno dvestoosmico sedla z rahlim zadržkom.

Pritisk na tipko za zagon motorja pa je botroval preobratu. Nominalni doseg je pokazal 400 km. Peugeot je ob prenovi električnemu e-208 namenil večjo baterijo in mu s tem povečal doseg. A čeprav je bilo številko lepo videti, sama po sebi še ni pomenila nič, zadevo sem želela preizkusiti v praksi. Ker je treba pričakovati najboljše in biti pripravljen na najslabše, sem se odločila odpeljati električnega levčka na izlet nekam, kjer se bova lahko okrepčala oba: na Bled. Kot turistično središče se ponaša z lepim številom električnih polnilnic, med katerimi je nekaj celo hitrih, z Bleda pa človek ne tudi ne sme oditi, preden si privošči znamenito kremno rezino. S sabo sem povabila prijateljico Špelo, ki je sicer navdušena voznica in ljubiteljica avtomobilov, ni pa še imela kakšnih posebnih izkušenj z električnimi vozili.

Na pot sva se odpravili s severovzhodnega dela Ljubljane s skoraj polno baterijo, natančneje je 96 % napolnjenosti obljubljalo 394 km vožnje. Po 33 kilometrih avtoceste je doseg kazal še 334 preostalih kilometrov, baterija je bila napolnjena 84%, povprečna poraba pa je znašala 17,4 kWh. Pot sva nadaljevali še po lokalnih cestah, ki jih je bilo še za 21 km. Ob prihodu na Bled je bilo v bateriji dovolj elektrike za 304 km oziroma 79% energije, poraba izven avtoceste pa je znašala 12,2 kWh. Zapeljali sva se okoli jezera, nato pa je bil čas, da si vsi trije privoščimo počitek. Levčka sva pustili na polnilnici, medve pa sva zavili na kavo in kremno rezino ali kremšnito. Kulinarično znamenitost Bleda je sicer mogoče kupiti marsikje, toda tisto čisto pravo pripravljajo le v hotelu Park. Tam jih je namreč začel leta 1953 izdelovati slaščičarski mojster Ištvan Lukačević, po rodu iz Vojvodine. Kot vodja slaščičarne hotela Park je preizkušal različne recepte in tehnike, nazadnje pa odkril zmagovalnega: razmerje med kremo in smetano v merilu 1:2 v velikosti natančno 7 krat 7 centimetrov, z dnom in pokrovom iz listnatega testa, za katerega se uporablja moka iz Vojvodine, saj slovenska moka ni ustrezna zaradi prevelike vlažnosti ozračja. Originalni recept se je ohranil vse do danes, v skoraj 70 letih pa so pripravili že več kot 15 milijonov kremnih rezin.

Po kremšniti in kavi sva se vrnili k Levčku, ki se je medtem podprl z nekaj kilovatnimi urami, čeprav jih za pot nazaj sploh ni potreboval. Za pot do Bleda sva porabili 15 kWh, ostalo nama je več kot tri četrtine celotne napolnjenosti baterije. Krmilo sem ob povratku prepustila Špeli, ki je bila prijetno presenečena nad tišino motorja in mehkobo vožnje, nekoliko manj pa je bila zadovoljna z ergonomijo sedežev, od katerih bi želela več opore.

Stari novi svet

Zakaj izbrati klasični bencinski motor ali električni pogon? 208 je mestni avtomobil, kjer je odločitev o pogonu še kako smiselna. Električni model ima spodoben, a ne presenetljivo veliko doseg z okoli tristo kilometri. Za mestno vožnjo in malo več bo povsem dovolj. Notranjost je pri električni različici na las podobna tisti pri bencinski. Vseeno se zdi, da je elektronska podpora eno različico novejša in boljša. Daleč od tega, da je bencinski 208 zastarel, a zadnji krik Peugeotove mode boste našli samo v električnem e-208.

Vseeno oba ponujata praktično enak nabor prostora in sedežev. Udobje na nekako čvrst način. Položaj za volanom je enak, tudi večina stikal na armaturni plošči. Električna različica ima popolnoma drugačen občutek pri vzmetenju. Večja teža? Morda, baterija je vseeno nameščena dovolj nizko. Bencinski model je dinamičen, morda ne najmočnejši, ampak lahko vodljiv in precej predvidljiv.

V vsakodnevni uporabi ni dileme, če gre za avto s katerim boste prevozili vsaj povprečno število kilometrov in si nočete beliti glave, kupite bencinsko različico. Zmore vse, kar od avta zahtevate. Električar je na kožo pisan tistim, ki imajo pri hiši še kakšen avto. Zadovoljiva moč, baterija in vozljivost. Stellantisov način pogona in samosvoj red pri uporabi samo ene stopalke in vklopa rekuperacije energije pri zaviranju. Res so zmogljivosti pri vožnji naravnost z elektriko najboljše, zelo težko pa to odtehta kaj drugega kot pobalinsko poganjanje pri nizkih hitrostih. Kdor v tem uživa bo gotovo več kot zadovoljen z e-208.

Največja prednost električnega Peugeota e-208 je njegova zmogljivost v mestu in enostavnost uporabe. Omejitev je še vedno precej bolj zasoljena cena in potreba po polnilnici na eni izmed točk, kjer se pogosto zadržujete. Morda imate doma samo enofazni priključek ali je v vašem naselju polnilnica, ki je ves čas zasedena. Pred nakupom se je potrebno malo pozanimati. Elektrika je še primerljivo poceni. Za običajno polnjenje bo verjetno še nekaj časa ostala. Imate hranilnik, veliko sončno elektrarno na strehi? Vsekakor elektrika.

Sprememba načina življenja ni potrebna pri bencinski različici. Je prav enako učinkovita, če jo popeljete na dolg izlet po sosednjih državah ali le do mestne parkirne hiše. Četudi na smučanje sredi najhujše zime ali na poleten oddih, kjer za polnilnice še slišali niso. Bencinskih črpalk je v izobilju, bencin tudi še ni postal zelo redka dobrina. Za ugodnejšo ceno se boste morali sami poigrati z dovolj prijetnim menjalnikom, z zelo dolgimi hodi. Vsekakor pa pri primerjavi cene bencinskega 208 in e-208 privarčujete nezanemarljiv delež investicije.

Dolgoročno? Elektrika bo tretje pogonsko sredstvo. Kakor ne bo takoj konec bencina in dizla, če ne drugače iz novih tovarn ekološkega goriva, tudi ne bo konec električarjev. Ne bojte se, bencin boste polnili tudi čez 15 let, enako bodo ostale delujoče tudi polnilnice. Ne veste kako bo z denarjem? Tu vam težko pomagamo, teorije o ekonomskem razvoju pri Avtomaniji ne predavamo.

Številke, številke

Rečemo še kakšno o ceni? Osnovni bencinski 208 v naši zgodbi s srednjim paketom opreme Allure stane 19.040 evrov, Hibridni 208 z opremo GT stane 24.760 evrov, če bi primerjali oba z enako opremo in bi samo bencinskega kupovali z najvišjo opremo GT, pa je od hibridnega in močnejšega cenejši tri tisoč in sedemsto evrov. Potem je tu še električno gnani e-208 z najvišjim nivojem opreme, ki stane 36.350 evrov. Država da tudi nekaj subvencij, ampak je še vedno država. Kalkulacija pa kot že omenjeno, pride v igro najprej, če imate doma svoj vir elektrike. Nekaj bodo vozniki in voznice prišparali tudi pri servisih – v osmih letih pri bencinsko gnanih s servisni intervali gre okoli 2400 evrov, pri električnem na dve leti pa vsega 350 evrov. Dobra dva tisočaka torej, pogojena tudi z dejstvom, da se večina kupcev v teh letih že odloči za menjavo. In ker je kupec kralj, je tu pač izbira s tremi različnimi pogoni.