Nivo udobja, naprednega upravljanja, funkcionalnosti potniške kabine in cene se je temu primerno krepko dvignil. Kot potniški kombi je zagotovo najboljša naložba za nekoga, ki ga čez teden v večji meri uporablja za poslovne namene, ob koncih tedna pa se ta lahko spremeni v zelo spodoben potovalni ali pa celo v na pol bivalni kombi. Z novo generacijo je ta dobil nekoliko spremenjen videz na sprednjem delu, kjer so opazni novi in tanjši LED žarometi s svežim LED dnevnim podpisom, celoten videz pa zaokrožuje robusten odbijač in nova maska s poudarjenimi kromiranimi elementi.

Škatlasta oblikovna zasnova nekaj več kot petmetrske karoserije (L1) prinaša v prvi vrsti prostoren potniški del. V našem primeru je bila sedežna konfiguracija postavljena po sistemu 2-3-3, kar pomeni osem sedišč v treh sedežnih vrstah. Dostop do druge in tretje vrste je omogočen preko velikih drsnih vrat z zatemnjenimi stekli z leve in desne strani, ki so lahko ob doplačilu tudi elektrificirane. Že takoj ob odpiranju teh opazim, da ima ta na stebričkih dvojni USB-C vhod za polnjenje prenosnih naprav, ki jih uporabljajo potniki v drugi in tretji sedežni vrsti. Vsi sedeži, opremljeni z Isofix pritrdišči in skritim predalom, se lahko vzdolžno lahkotno pomikajo, njihovi nasloni se preklapljajo in so kot celota tudi odstranljivi. To pomeni, da jih lahko zgolj obrnemo in ustvarimo še prijetnejše vzdušje med potniki ali pa jih preprosto postavimo v garažo in se odpeljemo. Niso najlažji, to vendarle velja izpostaviti, za premik klopi za dva potnika v tretji vrsti pa bo potrebna dodatna roka pomoči. Z odstranjevanjem vseh sedežev uporabnik pridobi zares ogromen prostor za natovarjanje večjih stvari (nosilnost do 1010 kg) ali pa se ta prostor lahko preuredi v nekakšen improvizirani bivak z velikim ležiščem. Do sprednjih sedežev je po dolžini kar 2,62 metra prostora.

Vozniški del je v celoti spremenjen in deluje precej bolj moderno ter uporabno. Všeč mi je zasnova dveh prikazovalnikov, ki sta del ene celote in hkrati ločena. Digitalni merilniki imajo prepoznavno Fordovo grafiko, kjer voznik spremlja vse najpomembnejše potovalne podatke. Določene sisteme lahko voznik upravlja preko klasičnih gumbov na volanu. Med drugim je na levi strani tudi gumb za izklop sistema ohranjanja vozila na voznem pasu. Osrednje podatkovno vozlišče predstavlja večji 13-palčni zaslon na dotik s podporo Fordovega sistema Sync4, ki se lahkotno povezuje s pametnimi telefoni (tudi brezžično) in z njimi komunicira na daljavo (Ford Pass aplikacija), prikazuje sliko kamer z različnih zornih kotov, omogoča vozniku upravljanje navigacijskega sistema ali izbiro enega izmed petih voznih profilov, ne zna pa denimo komunicirati v slovenskem jeziku. Na zadnjem srečanju s Fordovci so ti razložili, da tovarna sledi zakonskih obvezam. Torej, dokler ni potrebno, te možnosti ne bo. 

Pri tovrstnih kombijih mi je všeč visoka pozicija sedeža za volanom, saj mi to omogoča boljši pregled na dogajanjem okrog vozila, dodatno bonus točko pa mu prinašajo nastavljivi nasloni za roke in možnost ogrevanja v zimskem času. Custom je klasični ključ nadomestil s tistim, ki mi omogoča prostoročno odklepanje/zaklepanje vrat in zagon motorja preko gumba v neposredni bližini zaslonov. Odlagalna mesta so tako rekoč na vsakem koraku. Na vratih jih je kar nekaj uporabnih, na sovoznikovi strani sta dva predala, medtem ko ima sredinska konzola v spodnjem delu veliko in globoko odlagalno mesto. Hkrati so v tem delu uredili še tri vtičnice – USB-A, USB-C ter klasična 12-voltna vtičnica. Še ena dodatna 230-voltna vtičnica (400 vatov), ki pomaga v primeru dela z računalniki, je na spodnjem delu voznikovega sedeža. 

Custom je v novi izdaji kupcem na voljo v treh pogonskih opcijah. S klasičnimi motorji na notranje zgorevanje, s priključno-hibridnimi kombinacijami in električnim motorjem. Zadnji dve opciji v Sloveniji še nista dosegljivi, a prodajni debi ni tako zelo daleč. Roko na srce, v tem segmentu po priljubljenosti še vedno premočno vodijo dizelski motorji. Testni avto je bil opremljen z dvolitrskim dizelskim štirivaljnikom, ki je razvijal 125 kW (170 KM). Prenos moči je bil speljan na sprednji kolesni par (omogočajo tudi možnost pogona 4x4) preko osemstopenjske avtomatike. Kombinacija deluje uglajeno in brez nekih posebnosti, le možnost ročnega pretikanja so rahlo zakomplicirali. Ta je omogočena s pritiskom gumba M (kot manual) na obvolanski ročici, menjavanje v višjo ali nižjo prestavo pa poteka z obračanjem stikala na ročici. Precej neuporabno. Custom kot kombi se na cesti izkaže precej suvereno vozilo. Podvozje je dovolj dobro uglašeno, da je avtocestnem križarjenju udoben in dovolj mehak, na običajnih cestah pa v zavojih zmerno natančen in z manj nagibanja karoserije. Potnikom bo vožnja v zadovoljstvo, saj je ta tudi zelo dobro zvočno izoliran. Poraba? Med osmimi in devetimi litri. 

Fordov Custom je novi izdaji tudi cenovno napredoval. V osnovi testni avto z opremo Titanium stane tik pod 50 tisočaki, a je kar dolg seznam dodatne opreme poskrbel (kovinska črna barva, tripodročna klimatska naprava, povečana posoda za gorivo, potniški paket, paket za pomoč vozniku, USB vhodi v potniški kabini…), da je končna cena testnega vozila presegla 55 tisoč evrov.