No, potovali ravno nismo, a ne glede na to sem v času preskusa dobil primerno dober vtis, da zapišem nekaj stavkov o prostorskem velikanu. Pravzaprav je največja oblikovna sprememba pri njem opazna na sprednjem delu. Seveda se veliki V, odvisno od paketa opreme, prav v tem delu nekoliko razlikujejo med seboj. Naš testni model je imel večjo sprednjo masko z dodanimi vzorci trikrake zvezde, medtem ko se je v nočnem času opazila osvetlitev kromiranih robov. Vidno prenovljeni so tudi žarometi, ki imajo zdaj še izboljšano LED tehniko, novo oblikovno linijo pa so ustvarili tudi za LED dnevni podpis.

Veliko uporabne vsebine Mercedesov potniški velikan pokaže v potniški kabini. Razred V300d v svoji podaljšani različici, ki v dolžino meri 5,14 metra, sprejme sedem potnikov. Sedežna konfiguracija je bila v tem primeru razporejena po sistemu 2-2-3. Dostop do sedežev (v tretji vrsti je sedežna klop za dva potnika), ki jih je možno v celoti odstraniti oziroma vzdolžno pomikati, je omogočen preko elektrificiranih drsnih vrat na levi in desni strani. Te lahko odpiramo z gumbi na sredinski konzoli oziroma na B stebričku, na voljo pa je tudi gumb na ključu. A pri uporabi slednjega se odpirajo le desna drsna vrata. Prehodi do tretje sedežne vrste so dovolj široki in lahkotni, saj se sedeža z lahkoto preklopita. Elektrificirana so tudi prtljažna vrata, dodatno pa je možno ločeno odpirati še stekleni del vrat in dostopati do manjšega, a vseeno uporabnega odlagalnega mesta. V novi izdaji so razredu V namenili izboljšano ambientalno osvetlitev kabine, nadgradili so zvočno izolacijo, vgradili nekaj novih materialov in poskrbeli, da imajo potniki v bližini USB-C vtičnico za polnjenje prenosnih naprav. Izpostaviti velja tudi zelo dobro ozvočenje.

Še večji užitek je sedenje za volanom. Pozicija sedežev je seveda primerno višja, saj gre za drugačno zasnovo avtomobila, hkrati pa ti zagotavljajo veliko udobja na račun uporabljenega materiala, nastavljivega naslona za roke in možnosti ogrevanja ter hlajenja. Delovno okolje je prenovljeno in času primerno digitalizirano. Velik podolgovat zaslon prinaša dva ločena prikazovalnika. Eden v vlogi digitalnih merilnikov, drugi kot osrednji prikazovalnik široke palete potovalnih podatkov in možnosti nastavljanja različnih sistemov. Multimedijski sistem seveda poznamo iz ostalih Mercedesov in velja za enega boljših v tej branži. Poleg dejstva, da so vsi podatki v slovenskem jeziku, uporabniku omogoča lahkotno raziskovanje menijev, uporabno izkušnjo z glasovnim upravljanjem v angleškem jeziku (Hey, Mercedes), čeprav vrhunec predstavlja napredni navigacijski sistem in paket kamer za lažje manevriranje na mestu. Pri navigaciji navdušuje prikaz zemljevidov v navidezni resničnosti in natančno podajanje napotkov, medtem ko hvalim paket kamer z visoko resolucijsko in širokokotno sliko ter dejstvom, da denimo sprednje oko zazna semafor na križišču in ga prenaša na osrednji zaslon, dokler se ne prižge zelena luč. Po novem ima V na sredinskemu grebenu posebno drsno ploščo za upravljanje sistemov na osrednjemu zaslonu, a roko na srce, to nekako ni najbolj posrečena rešitev, saj sem raje s prstom dotikal in drsal neposredno po zaslonu. Drsna stikala so nameščena tudi na volanu in prav tako ne najbolj učinkovita.

Motorizacija pri oznaki V300d je znana. Pod sprednjim pokrovom je vgrajen znan 2-litrski štirivaljni dizelski motor s 174 kilovati moči in 500 Nm navora. Povezan z devetstopenjsko avtomatiko, ki zgledno deluje, se prenos moči deli med sprednjo in zadnjo osjo. Večino časa na zadnji kolesni par. Vozniška izkušnja je dobra, o tem nisem niti za trenutek dvomil. Kljub svoji začetni teži 1,8 tone precej lahkotno pospešuje in dosega visoke hitrosti, v ovinkih pa ostaja natančen. Dodatno je bil testni model opremljen še z zračnim vzmetenjem, kar bistveno pripomore tudi k prijetnejšemu udobju med vožnjo. Povprečna poraba se je v našem primeru gibala okrog 9 litrov. In še to. Opremljen s snemljivo vlečno kljuko je potniški velikan sposoben vleči tudi 2,5 tone težko prikolico.
Mercedesov razred V je bil opremljen z bogatim spiskom varnostnih in asistenčnih sistemov, a del njih je preprosto preveč občutljiv ali pa ti napačno zaznavajo nevarnost. Zgodilo se je, da je sistem za preprečevanje trkov ob cesti zaznal parkiran avto in preventivno opozoril na možnost trk z glasnim zvočni signalom in z občutnim zategovanjem varnostnih pasov. Precej nelagodno za potnike. Občutljivi so tudi parkirni senzorji pri počasnem vzvratnem premikanju. Zelo hitro jih zmoti trava ob cesti ali pešec, ki je še vedno dovolj varno oddaljen od avtomobila. Seveda je vsakokrat sledilo ostro samodejno zaviranje.

Potegnjeno pod črto premijski potniški velikan ponudi ogromno adutov, ki pa so nenazadnje povezani s ceno. 121.320 evrov je končna cena testnega primerka, od katere skoraj 40 tisočakov pade na račun dodatkov. Odločno previsoka za klasičnega uporabnika, ki v njem morda vidi kot alternativo za večjega karavana oziroma križanca, zato pa ta najde veliko več kupcev pri podjetjih specializiranih za prevoze VIP potnikov ali hotelskih verigah.