Leta 2005 je nekdanji uslužbenec švedske znamke v svoji garaži zasnoval in izdelal ta zanimivi hot-rod. Volvu je bil tako všeč, da ga je pripeljal na sejem SEMA v Las Vegasu.
Pred dvajsetimi leti je na sejmu SEMA 2005 premiero doživel edinstven koncept Volvo T6 Roadster. Čeprav je bil na uradni stojnici avtomobilskega proizvajalca, ta pri njegovi zasnovi ni imel nobene uradne vloge. Zasnoval in ročno izdelal ga je nekdanji zaposleni pri Volvu Leif Tufvesson v svoji garaži, s projektom pa je začel že leta 1998 s sestavljanjem delov iz različnih modelov Volvo in delov, ki jih je izdelal sam. To je bila njegova vizija švedskega hot roda.
Volvo je Tufvessonu priskrbel donorski avtomobil za dele, sam pa je začel z izdelavo cevnega okvirja T6 okoli motorja in menjalnika – 2,9-litrskega vrstnega šestvaljnika z dvema turbinama, izposojenega iz modela S80, in petstopenjskega samodejnega menjalnika Geartronic, ki je poganjal zadnji kolesi. Motor, ki je nameščen za zadnjimi sedeži, je prilagodil in povečal moč z 268 na »približno 300 konjskih moči«.
Tufvesson je večino karoserije sam oblikoval iz 0,6-palčnih aluminijastih plošč, pri čemer se je pri oblikovanju klasičnega roadsterja, ki bi izstopal, zgledoval po različnih Volvih. Volvo P1800, PV444 in XC70 so vplivali na zadnji pokrov motorja (ki se odpre za hlajenje motorja, ko prostor doseže določeno temperaturo), zadnje luči in rešetko, medtem ko je pri oblikovanju bokov posegel po modelih S60, C70 in S80.
V notranjosti si je Tufvesson za dokončanje modela T6 izposodil še več delov iz modela S80. Sedeži, prestavna ročica, sklop stopalk in instrumenti, nameščeni na sredini armaturne plošče, so vsi iz limuzine, ki jo je dopolnil s posebnim volanom iz S60, le-ta pa z današnjega vidika zagotovo ne bi bil primeren za današnje korporativne odvetnike ali zagovornike varnosti.
Tufvesson je izdelal zasnovo za popolnoma neodvisno sprednje in zadnje vzmetenje, ki je vključevalo po meri izdelane karbonske listne vzmeti in skrajšan volanski drog modela S80. Za sprednji del si je sposodil vzmetenje modela C70, za zadnji del pa vzmetenje modela S80. Vozilo je bilo na razmaknjenih 20- in 22-palčnih kolesih, ki so skrivala šestbatne sprednje čeljusti, 13,0-palčne sprednje diske in na zadnjem delu zavorni sistem modela S80.
Tufvesson je pri Volvu delal le kratek čas, saj je kot tehnik v oddelku za raziskave in razvoj podjetja preživel le šest mesecev, preden ga je Christian von Koenigsegg zaposlil v svojem podjetju. Med delom pri švedskem proizvajalcu superavtomobilov, kjer je Tufvesson napredoval od mehanika do odgovornega za razvojni oddelek podjetja, je začel izdelovati model T6.
Pozornost Volva je pritegnil z nekaj fotografijami svojega projekta, ki so odgovorne pri družbi iz Göteborga povsem navdušile. Anne Belec, predsednica in izvršna direktorica družbe Volvo Cars of North America, je takrat dejala, da je podjetje takoj videlo raven podrobnosti in kakovosti, ki jo je Leif vložil v to vozilo. »Takoj smo vedeli, da bo imelo posebno mesto na Volvovem razstavnem prostoru na SEMA 2005«, je dodala Beleceva.
T6 je leta 2004 prejel nagrado revije Hot Rod Magazine kot »Hot Rod of the Year«, nato pa se je znašel na Volvovem razstavnem prostoru na sejmu SEMA poleg modela XC70 AT. Tufvesson je pri Koenigseggu preživel le šest let, nato pa se je posvetil svojemu oblikovalskemu podjetju Caresto.