Renault je v svoji ne tako zelo davni zgodovini na trg poslal nekaj drznih in nekonvencionalnih modelov, ki morda niso osvajali prodajnih lestvic, a so jih poznavalci znali cenili zaradi njihove ekstravagance in edinstvenega značaja, s katerim so se želeli upreti uniformnosti tevtonskih vozil (višjega) srednjega razreda.

Safrane, Vel Satis in Avantime so imena, ki ljubiteljem avtomobilizma prikažejo pred očmi, ko beseda nanese na kombinacijo prestiža in znamke Renault. Vsi so na svoj način prehitevali čas, na eni strani z nekonvencionalno obliko, na drugi z zanimivimi inovacijami. Na žalost se ti modeli niso mogli uveljaviti v mainstreamu srednjega in višjega srednjega razreda ter posledično niso izpolnili komercialnih pričakovanj. Zadnji takšen poskus je bil Talisman, ki je prav tako premogel številne zanimive kvalitete, a tudi pri njem je komercialni uspeh izostal.

Nova admiralska ladja iz hiše Renault sliši na ime Rafale, samo ime pa nima povezave z avtomatskim ročnim orožjem, kot se morda zdi na prvi pogled, saj beseda rafale (beri: rafal) v francoščini pomeni sunkovit veter ali naliv, pri Renaultu pa so sami sporočili, da so svojega kupejevskega SUV-ja pravzaprav poimenovali po letalu Caudron C.460 iz leta 1934, ki ga je poganjal Renaultov motor in je postavil številne hitrostne rekorde. Zanimivo je, da se ime Rafale pri Renaultu pojavlja tudi kot kodna oznaka za prototipno različico modela Renault 25. Ime torej, ki ima v bogati zgodovini francoske znamke že pomembno mesto.

Zgodbe z novo admiralsko ladjo so se pri Renaultu tokrat lotili precej bolj pragmatično kot pri prej omenjeni trojici. Izbrali so karoserijsko zasnovo, ki je, ne glede na številne kritike, zelo priljubljena, dodali hibridni pogonski sklop in vse skupaj zapakirali v všečno obliko, z ostrimi linijami, markantno masko z množico rombov, značilnimi LED-žarometi v obliki črke C, elegantno padajočo streho, na koncu katere domuje zašiljen spojler, vse skupaj pa začini prodorna modra barva v kombinaciji s sivimi in črnimi elementi.

Zdi se, da še bolj kot zunanjost avtomobila, prepriča njegova notranjost, sploh z opremo Esprit Alpine, s katero se je lahko pohvalil testni primerek. Slednja je v veliki meri povzeta iz modela Megane E-Tech Kombinacija dveh velikih zaslonov, pri čemer je tisti, ki ima status armaturne plošče postavljen ležeče, njegov kolega na zgornjem delu sredinske konzole pa navpično, je pregledna in uporabna, svoj »piskrček« pri uporabnosti pa vsekakor doda tudi infozabavni sistem, ki temelji na Googlu in se vedno znova izkaže za odlično rešitev, sploh, ko je govora o navigaciji. Spet ne moremo mimo praktične rešitve s fizičnimi gumbi za najpomembnejše funkcije, ki so nameščeni pod pokončnim zaslonom in tipko za aktivacijo individualnega varnostnega profila na levi strani, s katero se lahko elegantno rešimo nadležnega piskanja ob vsakem kilometru čez trenutno omejitev hitrosti.

No, na drugi strani je precej manj posrečeno postavljena ročica samodejnega menjalnika, ki so jo postavili ob desno obvolansko ročico in s tem dodatno nagnetli število funkcij na tej strani volana. Prav zato se vam povsem lahko zgodi, da boste namesto hitrega speljevanja vklopili brisalnike.

 Vidi se, da so pri Renaultu kakovosti materialov dali pomembno težo, saj so sedeži, vratne obloge, sredinski tunel in celo sami predali vsi po vrsti obdani s kakovostnim umetnim usnjem in prav tako kakovostno reciklirano tkanino. Tudi kvadratast usnjen volan lepo sede v roko, dobro pa se obnesejo tudi haptična stikala na njem, posebno doživetje pa je velika sončna streha, ki s pomočjo elektrokromatskega stekla iz prozorne v trenutku ali dveh postane mlečna in povsem prepreči vdor sončnih žarkov. Celoten vtis prestiža nekoliko pokvari le trda plastika na spodnjem delu armaturne plošče.

Pogonski sklop v modelu Rafale sestavljata 1,2-litrski prisilno polnjen bencinski trivaljnik, ki zmore 96 kW (131 KM) in elektromotor, ki sistemski moči doda 51 kW (69 KM), za srce sistema pa lahko v tem primeru označimo menjalnik E-Tech multi mode, ki premore štiri prestave za bencinca, dve za električarja, vse skupaj pa deluje brez klasične sklopke. V praksi vse skupaj deluje precej suvereno, saj je pogonski sklop prijetno prožen in zagotavlja dovolj moči in navora tudi pri polnem pospeševanju, kjer ima menjalnik med prekinjanjem in prestavljanjem polne roke dela, kar se malce čuti tudi pri samem menjavanju prestav, a je daleč od tega, da bi bilo moteče.

V mestu je Rafale bistveno bolj okreten, kot bi mu pripisali ob 4,71 metra dolžine in 1,86 metra širine. Skrivnost je seveda v sistemu 4Control, ki ga pri bolj prestižnih Renaultovih modelih poznamo že nekaj časa, gre pa za krmiljenje vseh štirih koles na način, da zadnji kolesi pri majhnih hitrostih obrača v nasprotni smeri kot sprednji. Prav zaradi tega, da se francoski kupejevski SUV polkrožno obrne med dvema robnikoma na razdalji 10,4 metra namesto na 11,6 metra. Obračalni krog je pravzaprav enak kot pri štiri metre dolgem Cliu!

Če smo bili od francoskih limuzin višjega razreda nekoč vajeni predvsem mehkosti blaženja neravnin, so pri Rafaleu inženirji ubrali povsem drugačen pristop, saj je v osnovi vzmetenje uglašeno precej na trdo, kar pomeni, da se avto praktično skoraj ne nagiba v ovinkih, je odziven in omogoča dobršno mero dinamičnosti.

Če k temu dodamo še dovolj natančen (kljub temu, da so njegove povratne informacije bolj posredne narave) krmilni mehanizem in štirikolesno krmiljenje (pri hitrejši vožnji zadnja kolesa sučejo v isto smer kot sprednja, mogoče ga je celo nastavljati, pa se zdi v športni tovarniški nastavitvi najbolj optimalno), dobimo avto, ki se res dobro pelje skozi tekoče ovinke, a predvsem pod pogojem, da je asfalt res dober. V primeru udrtin in izboklin na cesti stvari kmalu postanejo moteče za potnike, kar vsekakor ne bo povšeči tistim, ki si želijo predvsem udobja.

Recimo še kakšno o ekonomičnosti. Pri mestni vožnji je električni del vsekakor precej prisoten, če smo dovolj pazljivi pri pritiskanju stopalke za plin in temu primerno nizka je potem lahko tudi poraba, ki pade pod pet litrov. Na avtocesti poraba naraste vsaj za liter in pol. Na testu smo v povprečju sicer namerili 6,4 litra bencina na sto prevoženih kilometrov.

Novi Renaultov luksuzni predstavnik se zdi bistveno bolj racionalen projekt kot njegovi duhovni predhodniki, kljub temu, da je cena testnega vozila presegla 56 tisoč evrov. Segment D-SUV namreč poskrbi za desetino vseh registracij na evropskih trgih, ima pa relativno malo neposredne konkurence. Cenovno in oblikovno sta mu še najbližje Citroen CX 5 in Peugeot 408, v segmentu pa so še trije bistveno dražji germanski predstavniki Audi Q5 Sportback, BMW X4 in Mercedes GLC Coupe.

Novi Renault Rafale ima številne odlike, od zanimive in všečne oblike, do kakovostne notranjosti, dobrega infozabavnega sistema in zmogljivega, a hkrati varčnega pogonskega sklopa. Vse sestavine za uspešen nastop na trgu, le tisto, po čemer so veliki Renaulti vedno sloveli, torej udobju med vožnjo, so se tokrat odpovedali. Le čas bo pokazal, ali bo »obratno inženirstvo« v tem primeru poskrbelo, da se Rafale prebije v mainstream.