Razred B SUV avtomobilov, glede na svojo priljubljenost, zajema veliko število modelov različnih znamk. Nekateri so novinci, drugi že povsem stari znanci z vmesnimi korenitimi prenovami. Ko smo pregledovali letošnjo statistiko registracij novih vozil, smo ugotovili, da ti predstavljajo v povprečju četrtino celotnega trga avtomobilov pri nas. Natančneje 13.367 vozil, kar je še nekaj več kot v lanskem letu, ko je bilo zabeleženih 11.931 registracij. Z drugimi besedami, na mesec je bilo letos v povprečju registriranih več kot 1300 novih avtomobil iz tega segmenta.

Pred štirimi leti smo v nabor avtomobilov izbrali oziroma dobili 10 modelov, letos pa je seznam štel 13 aktualnih modelov različnih avtomobilskih znamk. B SUV segment zajema zares veliko število različnih modelov. Skupaj z novinarskimi kolegi iz uredništev Siol Avtomoto, Avtomobilizem.com, Žurnala24, oddaje Volan, Financ in revije Avto Fokus smo oblikovali seznam tokratnih avtomobilov. Kar 13 se jih je nabralo v našem izboru. To so Hyundai Bayon, Toyota Yaris Cross, Škoda Kamiq, Volkswagen T-Cross, Seat Arona, Jeep Avenger, Ford Puma, Renault Captur, Mitsubishi ASX, Peugeot 2008, Suzuki Vitara, Nissan Juke in Opel Mokka. V tem času so se trendi precej spremenili, predvsem z vidika pogonskih sklopov. Dizelski motorjev ni več, v ponudbi je čedalje več elektrificiranih pogonov, v obliki blagih in klasičnih samopolnilnih hibridov, prav tako manjši je delež modelov s klasičnimi bencinskimi motorji, spremenilo pa se je tudi razmerje pri menjalnikih. Čedalje večji je odstotek samodejnih menjalnikov, ki je kakopak vezan na elektrificirane motorje. Zato smo tokrat dobili precej raznolik izbor avtomobilov. V to druščino bi morda sodil še Dacijin Duster, a smo bili z novinarskimi kolegi mnenja, da bi ta zaradi dimenzij lahko precej izstopal v določenih ocenjevalnih segmentih. Teh je letos 47.

Notranjost

Segment ponuja dovolj solidno notranjost tudi za višje rasle potnike, veliko pa je odvisno od tega, kdo in kaj se bo vozil na zadnjih sedežih. Recimo temu 2+2, ker za štiri odrasle prostora, vsaj ne udobnega, ni. Varira tudi položaj za volanom, od športno utesnjenega do razkošnega. Zmagovalna trojica si je prislužila najvišje ocene tudi za prostornost na zadnjih sedežih, v teh avtomobilih nenazadnje so zadaj nameščeni tudi otroški sedeži, če ne za otroke, pa za vnuke. Najboljše sedenje je ponudil Juke, ki se lahko pohvali tudi z najbolj športnim sedenjem, spet, Peugeot 2008 pa še vedno skuša postaviti svoje trende z manjšim volanom, ki pri višjih voznikih tudi prekriva merilnike. Osrednji zasloni so od  zadnjega testiranja tega segmenta zrasli in postali tudi bolj odzivni, bolj pisani, z  več funkcijami, boljše so tudi kamere za nadzor okolice in konec je telefonizacije notranjosti, kjer so običajne gumbe in stikala nadomestili z površinami na dotik – gumbi so spet bolj prisotni, tudi za klimatske naprave, čeprav še ne povsod. 

Prtljažniki

Velikost prtljažnikov se v tem razredu giblje od malih 350 litrov pri Oplu Mokki do radodarnih 450 litrov pri Fordu Pumi. Vseeno pa številka še zdaleč ni pokazatelj tudi same uporabnosti prtljažnika, saj je ta pri nekaterih avtomobilih vezan na samo obliko prostora, rob prtljažnih vrat, pa tudi pri podiranju zadnjih sedežev za dodatno prostornino je nekaj odvisno od kota, v katerem ostanejo naslonjala. Nekateri imajo tudi dvojno dno, pod katerim je še nekaj dodatnega prostora, ki gre na račun odsotnosti rezervnega kolesa. Tu in tam se najde tudi kakšen bonbonček kot pri Pumi, ki ima Megabox, neke vrste mini vedro v dnu prtljažnika, ki ima neposreden odtok v zunanjost, kar pomeni, da vanj lahko namečemo tudi najbolj mokre in umazane reči, od brisač do blatnih čevljev, brez da bi žrtvovali čistost prtljažnika. Kjer obstaja možnost vzdolžnega pomika zadnjih sedežev (Captur), lahko dobimo tudi nekaj dodatnih litrov, za vsestransko uporabnost pa so višjo oceno dobili tisti testiranci, ki so ponudili tudi kljuke in mreže za fiksiranje prevažane krame. 

Asistenčni sistemi

Opazno so avtomobili napredovali pri asistenčnih sistemih. Tudi zato, ker je julija letos v veljavo stopila evropska regulativa, ki proizvajalcem Bruselj zapoveduje, da morajo biti določeni varnostni sistemi v novih avtomobilih obvezni. Tako smo se pri podeljevanju točk posvetili, kaj avtomobili ponujajo pod serijsko, kaj pod dodatno opremo, kjer so skriti triki in nenazadnje, kako ti delujejo v praksi. Ugotovili smo, da asistenčni sistemi lahko prinašajo velike cenovne razlike. Denimo pri Jeepu Avengerju kupec vzvratno kamero lahko dobi le v paketu drugih z drugimi dodatki, a ta stane dodatnih 1.950 evrov.  Pri prečesavanju cenikov smo med drugim ugotovili, da trgovci aktivni tempomat ponujajo le v kombinaciji s samodejnim menjalnikom. 

Pri delovanju varnostnih sistemov in asistenc smo prišli do spoznanja, da so tovarne v večini avtomobilov vgradile gumb, ki služi kot bližnjica za izklop določenih sistemov, ki so sicer obvezni v novih avtomobilih. Dejansko so poslušali mnenje uporabnikov, ki niso navdušeni nad delovanjem sistema ohranjanja avta na voznem pasu ali nad sistemom, ki zvočno opozarja na prekoračeno hitrost (prepoznavanje prometnih znakov). Obenem smo se z vsemi avtomobili zapeljali po krajšo pot, da bi ugotovili delovanje asistenc v praksi. V delu testnega kroga, kjer se je hitrost s prometnimi znaki in križišči izmenjevala iz 50 na 30 km/h in obratno, je prevladala splošna ocena, da je prepoznava zelo neprepričljiva. Preskus sta dobro opravila le Jeep Avenger in Opel Mokka, a sta podatke kot edina črpala iz navigacijskega sistema. Prišli smo do ugotovitve, da danes vsi od teh modelov v referenčni opremi ponujajo LED žaromete, nekateri pa so opremljeni celo z matrično tehnologijo osvetljevanja. So pa veliko večje razlike pri vzvratnih kamerah. Dobro oceno, ker te na osrednjemu zaslonu ponujajo visoko resolucijsko sliko, so si v tem delu zaslužili Puma, Bayon, Captur/ASX in Yaris Cross. Večina avtov ima pri referenčni opremi digitalne merilnike, doplačati ga je potrebno le pri avtomobilih skupine Volkswagen, medtem ko pri Suzukiju te možnosti sploh ni.

Infozabavni sistemi

Pomemben vidik predstavljajo tudi infozabavni sistemi, ki so povezani z upravljanjem različnih sistemov, povezovanjem s pametnimi telefoni in kamerami okrog avtomobila. Osrednji zasloni so kakopak še nekoliko večji (od 7 do 10 palcev), a še bolj pomembna je zmogljiva strojna oprema in lahkotnost uporabe. Brezžična uporaba sistemov Carplay in Android Auto sta bolj ali manj standard pri srednji opremi vseh avtomobilov, poznajo pa se razlike pri dodatnih možnostih, kot so komunikacija na daljavo preko aplikacije, posodobitev na daljavo, možnost digitalnega ključa… V tem delu so največ napredka naredili pri Fordu, Toyoti, Renaultu in Mitsubishiju. 

Poraba in vozne lastnosti

Kar se tiče porabe smo tokrat vseh 13 preskusili na nekoliko krajšem testnem krogu, ki je meri nekaj več kot 50 kilometrov in je bil prav tako sestavljen iz kombinacije mesta, podeželja in avtoceste. Najbolje se je odrezal Toyotin Yaris Cross, ki je dosegel 4,6 litra povprečne porabe, najnižje na lestvici pa je bila Opel Mokka, edina s povprečno porabo nad šestimi litri (6,3 litra). Kako se malčki vozijo? Gre za razred križancev, malih SUV, ki so v primerjavi z običajnimi malimi kombilimuzinami za nekaj centimetrov višji, to pa prinaša tudi višje težišče. Praviloma so podvozja uglašena in prilagojena tem spremembam, niso pa to avtomobili za športno vožnjo in polaganje ovinkov. Še najbližje temo je zelo trd in predvidljiv Juke, ostali pa imajo več poudarka na udobju. Odvisno od vrtljajev volana je tudi hitrost zavijanja, večina volanov je izdatno servo podkrepljena, kar spet do neke mere skrije dogajanje pod kolesi, s pretiravanjem pa bo večina od njih najprej potisnila nos naprej, zelo malo je poplesavanja zadka, tudi pri izdatnem zaviranju. Kljub kratki medosni razdalji je ta razred postal zelo udoben tudi za daljše vožnje z uglašenim podvozjem.

Cene in vzdrževanje

Cene avtomobilov so se v štirih letih pričakovano krepko dvignile. Hiter pogled na stare cenike kaže, da so te v povprečju višje med 20 in 30 odstotki. Trgovci to pripisujejo novim tehnologijam, kompleksnejši pogonski tehniki, nekaj pa tudi inflaciji. V primeru naših trinajstih avtomobilov smo sestavili cenovno primerjavo s približno podobnimi paketi opreme in pogoni. Če so nekateri pred štirimi leti pod mejo 20 tisočakov, se zdaj redne cene gibljejo od dobrih 23 tisočakov pa skoraj do 29 tisoč evrov. Seveda, trgovci pri tem ponujajo določene popuste, zato smo sestavili projekcijo cen z gotovinskim popustom. Najcenejši je Hyundai Bayon, najdražja pa Opel Mokka in Peugeot 2008. Hkrati smo pridobili tudi cene zavarovanj in vzdrževanja za dobo petih let. Servisni intervali so pri večini postavljeni na 15 tisoč kilometrov ali eno leto, izjema je le trojica iz skupine Volkswagen, ki imajo redni servisni pregled priporočen na vsaki dve leti ali 30 tisoč kilometrov. Za razliko od ostalih je cena petletnega vzdrževanja za Arono, T-Crossa ali Kamiqa enotna – 999 evrov. Najcenejše vzdrževanje med vsemi ima Suzuki Vitara (706 evrov), pod mejo tisoč evrov pa sta še Hyundai Bayon in Ford Puma. Zanimivo pa je, da se kljub enakemu pogonskemu sklopu cene razlikujejo pri izdelkih skupine Stellantis in pri dveh modelih izpod okrilja Renaulta. Pri vzdrževanju cenovno najbolj izstopa Nissan Juke (1580 evrov).

Končna ocena

Ko potegnemo pod črto in seštejemo vse točke, ki smo jih podelili v vseh segmentih, obračun pokaže, da je največje število točk prejel Škoda Kamiq. Prav slednjega smo za najboljšega okronali tudi pred štirimi leti. Drugo in tretje mesto sta zasedla Volkswagen T-Cross in Seat Arona. Nenazadnje niti ne gre toliko, kateri je osvojil določeno mesto, morda bo ta naš preskus samo dober vodnik tistim kupcem, ki se v tem trenutku odločajo za nakup malega športnega terenca.

In ker imajo vsake oči svojega malarja, je zelo očitno, da so tokratni zmagovalci dobili svoje stopničke po točkah in so blizu generacijam, ki se odločajo zgolj racionalno, bolj ko gremo navzdol, bolj mlajše prepriča predvsem vtis – zmagovalci na testu so pri podmladku članov naše redakcije ostali povsem spregledani.