Ker je avto nastal iz praktičnih razlogov, so bile potem praktične tudi rešitve – združitev obeh nalog. Tako je pickup, ki je pri nas dobil uporabno ime poltovornjak zelo lahko tovorno vozilo z odprtim nakladalnim prostorom zadaj, vse, kar je spredaj, pa je klasična potniška kabina. 

Ker so bila prva desetletja avtomobilizma postavljena na šasijo, tako karoseristom, ki so na kolesa in motor postavljali »kočijo«, ni bilo težko sestaviti, kar so si pač zamislili. Začetki segajo v ameriški Pontiac v državi Michigan, kjer sta brata Max in Morris Grabowsky na kolesa postavila zelo majhen tovornjak z nosilnostjo ene tone in spredaj pustila običajno kabino s sedeži. 1913 je najbolj prodajani avto tiste dobe, Fordov model T že ostal brez zadnjega dela kabine, kjer je kraljevala ploščad z robovi. Kmalu je vsem proizvajalcem postalo jasno, da je »pickup« kar uporabna zadeva in so začeli ponujati svoje rešitve z nekaj izboljšavami kot je bolj trpežno vzmetenje in prilagodljiva dolžina za tovor. Ford je potem hitro zavladal tudi v tem segmentu, Model T Runabout z nakladalnim delom je stal 281 dolarajev, narejenih je bilo 34 tisoč primerkov, naslednik Model A (1928) pa je že imel zaprto kabino, nedrobljivo vetrobransko steklo, pomična stranska stekla in tristopenjski menjalnik. Še vedno pa je bila večina kupcev podjetnikov.

1931 je General Motors obema svojima znamkama, GMC in Chevrolet, dodal lahko različico poltovornjaka, ki je bil namenjen zasebnim uporabnikom z več udobja. Ford je 1932 v Avstraliji prav tako ponudil podobno rešitev, ki ima tam spodaj oznako »ute« in 1940 je v ZDA nastala slavna platforma F-100 in iz njega serija F, ki ima v zgodovini največji prodajni delež. Razvoj v segmentu se je potem med drugo svetovno vojno rahlo ustavil, ker so se vsi posvečali težji mehanizaciji.

Pravi razcvet so potem poltovornjaki doživeli po koncu vojne, ko so jih ljudje začeli kupovati zaradi življenjskega stila in manj uporabne vrednosti. Videti so bili kot zelo sodobni avtomobili z integriranim tovornim delom, dobili so servo volan, klimatsko napravo in električni pomik stekel. Kmalu so svoji piskrček pristavili še Japonci, ki so se po vojni tako ali tako specializirali za terenska vozila. Toyota Stout 1954 in Datsun 220 tri leta pozneje sta orala ledino s štirivratnimi kabinami s sedeži v dveh vrstah in tudi v ZDA so hitro pobrali novost, resda Ford šele 1965 in General Motors 1973.

Ker velikost ni vse, so Angleži svojega Minija 1961 predstavili tudi kot Mini Pickup in ga izdelovali vse do 1983. So pa Američani, kako aktualno, s težkimi carinami kmalu tudi izrinili Japonce z domačega trga in tudi evropsko falango na čelu s Volkswagnovim kombijem Type 2 in derivati. Ko se je 1973 zgodila naftna kriza in so Američani malce pogledali, koliko goriva pokurijo po nepotrebnem, je sledila nova politika, ki je močno pristrigla peruti osebnim avtomobilom, predvsem njihovim mišičnjakom z V8 motorji. Čez nekaj let so zakon še poostrili in močno obdavčili požrešne avte, ampak poltovornjaki pa so bili izjema. Na žalost tudi pri varnostnih standardih.

V začetku osemdesetih so Japonci vrnili udarec, Mazdina serija B, Isuzu Faster in Mitsubishi Forte so spet začeli pridelovati lep delež, zato so pri Američani naredili svoje kompaktne različice kot sta Ford Ranger in Chevrolet S-10. Tudi popularnost športnih terencev je dodatno zarezala v ta po vojni močno priljubljen segment. Anketa je pokazala, da v zadnjem desetletju z njimi Američani hodijo po nakupih, prevažajo družino ali se kar tako »vozakajo« za lastno veselje, tisto, kar gre zadaj, pa je bilo drugotnega pomena.

Če je bil Ford F-150 kot pickup najbolje prodajan avto v ZDA od 1982 naprej, pa je bil naš kontinent trd oreh zaradi višjih cen goriva in ožjih cest, sploh v mestih in vaseh. V Evropi še vedno predstavljajo manj kot 1 % delež vseh vozil, pri nas pa so se začeli pogosteje pojavljati od osamosvojitve naprej, sploh na podeželju, kjer je bila njihova uporabna vrednost prav dodatek za nalaganje vsega mogočega brez odrekanja udobja in zaradi sorodnosti s terenci tudi štirikolesni pogon. Mogoče pa se je tudi v nas ob gledanju ameriške kulture zbudilo nekaj kavboja.