Pri Cupri so za svoj drugi lasten električni avtomobil izbrali oblikovni pristop, ki ga od znamke poznamo tudi pri ostalih modelih, pri čemer je model, imenovan po vasici v osrčju Pirenejev oblikovno morda njihov najbolj vzorčni primer. Samosvoja oblika, ki je zmes elegance in športnih potez, bi morda lahko zaradi agresivne zasnove sprednjega dela v luči nekega drugega časa vlekla vzporednice tudi z nekdanjimi Seatovimi modeli Bocanegra, na drugi strani pa bočna silhueta tega kupejevskega SUV-ja vsaj malo spomni tudi na sorodnika iz Wolfsburga (VW ID.5), vključno z zasnovo vratnih kljuk.

V dolžino Tavascan meri 4,64 metra, širok je 1,86 metra, v višino pa meri 1,60 metra kar mu daje mačistično postavo, svoje pa k celostni podobi dodajo še 21-palčna lita platišča v zanimivi dvobarvni kombinaciji. Samosvojost poudarjajo tudi diskretni oblikovni elementi v bakreni barvi, značilni za Cupro, in osvetljen Cuprin logotip spredaj in zadaj.

V notranjosti je veliko bolj kot zunaj viden Volkswagnov pridih, ki ga prinašajo stikala za okna, “nerodne” ploščice, ki nadomeščajo klasične gumbe na volanskem obroču in so, podobno kot na sestrskih modelih, precej nenavadne za uporabo in tudi, ko mislite, da jih že obvladate, nikoli niste povsem prepričani, da ste pritisnili prav. 

Voznika in sovoznika ločuje izrazito debel in temu primerno zanimiv sredinski most, na katerem je le stikalo za vklop vseh štirih smernikov. Čeprav njegova zasnova vzbuja retro-futuristično estetiko, malce zmoti, da je plastični material, iz katerega je izdelan, bolj osnovne sorte, sam most pa tudi preprečuje dostop do drobnarij za njim samemu vozniku. Tu je sovoznik v prednosti, saj s svoje strani lahko doseže odlagalno mesto. Poudarki bakrene barve in tekoča zasnova armaturne plošče prispevajo k edinstvenemu notranjemu ambientu Tavascana, ki daje prednost slogu pred praktičnostjo. Športni sedeži, oblazinjeni s trajnostnimi materiali, kot sta recikliran poliester ali mikrovlakna, notranjosti dodajo potrebno teksturo.

V središču je izpostavljen 15-palčni zaslon infozabavnega sistema, ki ga spremljajo osvetljeni drsniki na dotik za upravljanje klime in glasnosti. Zaslon za volanom je, kot smo od modelov grupacije VW že navajeni,  5,3-palčen. Pri stvareh, ki nam niso preveč všeč, ne moremo mimo ploščic za upravljanje na dotik na volanu in polovičnega števila stikal za okna. Nasprotno pa Tavascan ponuja veliko prostora za potnike na vseh petih sedežih, saj se tudi v drugi sedežni vrsti lahko sedi povsem spodobno, in veliko prtljažnega prostora, saj je v prtljažnik mogoče spraviti za 540 litrov prtljage. Sama zasnova vozila narekuje vse prej kot dobro vidljivost nazaj, zato se je treba opreti na kamere in senzorje, ki pa dobro opravljajo svoje delo.

Za pogon testnega Tavascana je skrbel elektromotor največje moči 210 kW (286 KM), ki je v tem primeru nameščen zadaj in poganja zadnji kolesni par, za zalogo energije pa je zadolžen akumulatorski sklop neto kapacitete 77 kWh, kar na papirju in tudi v praksi omogoča več kot spodobne zmogljivosti. Moči in navora je dovolj v vseh fazah vožnje, Tavascanov električni pogonski sklop pa zagotavlja zelo zvezno doziranje moči, kar seveda omogoča, da avtomobil zvesto in natančno uboga voznika. Svoje dodata tudi natančen krmilni mehanizem, ki daje tudi dovolj povratnih informacij ter čvrsto nastavljeno, a uravnoteženo vzmetenje, ki v kombinaciji s pogonom na zadnji kolesni par omogoča bolj dinamično vožnjo, kot smo tega vajeni od večine električnih predstavnikov. Nekaj kritike si zasluži le stopalka zavore, saj je zaradi neenakomernega odziva ustrezno dodajanje zavorne sile oteženo in ne daje enakomernega občutka, ko pritisnete nanjo.

Na testu smo Tavascana največ vozili po magistralnih cestah in v mestu, kjer poraba brez težav pade pod 19 kWh na sto prevoženih kilometrov. V kombinaciji z avtocestno vožnjo se je povprečje dvignilo na 20,9 kWh na sto kilometrov, kar je, upoštevajoč hladne zimske temperature, precej učinkovito, tako da je realen doseg okoli štiristo prevoženih kilometrov z enim polnjenjem. Omenimo še, da Tavascan podpira polnjenje z največjo močjo 11 kW z izmeničnim tokom, z enosmernim tokom pa je mogoče doseči 135 kW, kar pa nam v praksi ni uspelo doseči. Maksimalna vrednost, ki smo jo imeli možnost doseči, je bila 98 kW.

Ko seštejemo vse skupaj, se zdi Tavascan samosvoja, a zelo uspela izbira v segmentu električnih SUV-jev. Ne samo, da ga odlikuje všečna oblika in urejena in prostorna notranjost, vozniku ponuja tudi celo paleto brezhibno delujočih asistenčnih sistemov. Manj prijetno je, da je za (skoraj nujno) toplotno črpalko, ne glede na to, kateri paket opreme izberete, potrebno doplačilo (1.500 EUR). Vseeno je španski predstavnik nekaj cenejši od svojega češkega in nemškega bratranca, hkrati pa za ta denar ponuja tudi večji nabor serijske opreme, s pomočjo subvencije in dodatnega popusta pa je osnovnega Tavascana domov mogoče odpeljati že za slabih 38 tisočakov.