Ford je takratnega Caprija na salonu avtomobilov v Bruslju pokazal daljnega leta 1969 in tega so v treh izdajah na trgih po svetu ohranjali 17 let, do 19. decembra 1986, ko so v tovarni v Kolnu sestavili zadnji primerek. V tem obdobju so po vsem svetu prodali skoraj 1,9 milijona vozil, zadnjega (Capri 280) pa so kot novo vozilo registrirali 20. novembra 1989. Enega iz tistih časov smo si prav danes pobliže pogledali, ko smo na slovenske ceste pospremili popolnoma novega Caprija.

Ta je od tistega nekoč oddaljen svetlobna leta, a kljub temu so pri Fordu prepričani, da bi ime in oblikovna zasnova na nek način pripomogli k večji prepoznavnosti in nenazadnje k prodajni uspešnosti. Pa vendar so pri slovenskemu Fordu precej realni, kar se tiče prodajnih načrtov, zato ti napovedujejo od 5 do 10 prodanih primerkov na mesec oziroma zadovoljni bodo, če bodo ob koncu leta zabeležili vsaj 50 prodanih Caprijev. 

Kupejevski SUV je tako kot njegov brat Explorer izdelan na znani namenski MEB platformi za električna vozila, ki so jo razvili in jo Fordovcem posodili pri koncernu Volkswagen. Pri Fordu so zavihali rokave in sami poskrbeli za obliko, ki oblikovno odstopa od brata Explorerja, obenem pa je ta za 16 centimetrov daljši in v dolžino meri 4,63 metra. Razlika v dolžini je posledica daljšega zadnjega previsa pri Capriju, saj imata oba modela enako medosno razdaljo (2767 mm). Štiri LED luči spredaj so posvetilo slavni preteklosti, prav tako maska, ki so jo nekoč označili za pasjo kost. Ime modela je vtisnjeno v odbijač. Zadnje luči so prav tako narejene s spominom na original, enako črna pleksi plastika med njimi, ki nosi ime Capri in tretjo zavorno luč. 

Potniška kabina ima povsem enako zasnovo kot pri bratu Explorerju. Tu ni večjih posebnosti. Ponuja dovolj prostora in digitalizirano voznikovo okolje, hkrati pa pri Fordu izpostavljajo še urejena odlagalna mesta, kot je na primer predal med sprednjima sedežema, kjer je 17-litrskemu prostoru možno odložiti prenosni računalnik. Izstopa še pokončni 14,6-palčni zaslon, ki je rahlo nagnjen, a se ga da dvigniti in potem se pod njim pojavi še skrit odlagalni prostor. Osnovni volumen prtljažnika znaša 572 litrov, s čimer je za 100 litrov večji od klasičnega brata, dodatno uporabnost pa povečuje še dvonivojsko dno v prtljažniku, odprtina za smuči v naslonu zadnje klopi, možnost namestitve strešnega kovčka ali vlečne kljuke (1150 evrov), ki ima zgornjo omejitev vleke pri 2100 kilogramov.

Tudi kar se tiče pogonske tehnike je bolj ali manj vse znano. Osnovna različica le z enim električnim motorjem razvija 125 kilovatov moči in je vezana na 52 kWh baterijo, stopnico višje je verzija z 210-kilovatnim motorjem v kombinaciji s 77 kWh baterijo, ki po tovarniških podatkih omogoča največji doseg - 627 kilometrov. Štirikolesno gnana različica ima dva motorja, 250 kilovatov skupne moči in 79 kWh baterijo z dosegom 591 kilometrov po protokolu meritev WLTP. Moč polnjenja baterij je odvisna od različice in se giblje med 115 in 185 kilovati. 

V Sloveniji je Capri na voljo v dobro opremljeni vstopni verziji in v različici Premium. Serijska oprema je skoraj popolna – ima električno nastavljive športne sedeže z masažo za voznika, ogrevanje volana in sedežev, navigacijo, aktivni tempomat in celoten nabor asistenčnih ter varnostnih sistemov. V najvišjem nivoju opreme so še B&O avdio sistem, matrični LED žarometi, električno odpiranje prtljažnika, notranja ambientalna osvetlitev in 20-palčna kolesa. Je pa na seznamu doplačil toplotna črpalka (1220 evrov), prav tako panoramska streha (1380 evrov), ergonomska sedeža (paket stane 770 oziroma 1220 evrov) in projekcijski zaslon podatkov na sprednjo šipo (del paketa, ki stane 1830 oziroma 1380 evrov). Cena Caprija je nekoliko višja od Explorerja in znaša dobrih 39 tisočakov. A če se kupec odloči za financiranje se ta zniža na 35.220 evrov, v tem primeru pa ta lahko pridobi še 6500 evrov spodbude državnega Borzena, s čimer začetna cena Caprija pade pod 30 tisoč evrov.