Oplova Astra Sport Tourer je s 464 centimetri za 27 centimetrov daljša od običajne različice. Veliko več avtomobila že na prvi pogled torej. Sprednji del ima družinske poteze z velikim Oplovim logotipom s prečno strelo. Žarometi so nakazano dvojni, moderni, za primerno ceno opremljeni tudi z učinkovitim matričnim LED sistemom. GS Line prinaša še črnino pri maski, pri Oplovem logotipu, pri obrobah vrat in še na prednjem odbijaču. Zadek ima ozke, podolgovate luči, zanimivo vzdolžno tretjo zavorno luč. Vse skupaj je zapakirano v prijetnem in čistem oblikovanju. Astra dejansko močno oblikovno razlikuje od ostalih Stellantisovih izdelkov.

Notranjost v GS opremi pomeni tudi nekoliko drugačno blago na ergonomskih sedežih. Vrata so oblečena v vrsto različnih materialov, s pogumnimi linijami, ki se nadaljujejo tudi na armaturno ploščo, predvsem pred sovoznikom. Panoramska streha je presenetljivo velika. Zaslona sta dva, pred voznikom in na sredini. Povezana sta v eno celoto, kot običajno je sredinski nekoliko nagnjen. Pod njim so malce manj ergonomsko ugodna stikala zaradi kota pod katerim jih je potrebno pritiskati. Obenem imajo različne načine vklopa. Nekaj jih je na dotik, nekaj jih je klasičnih. Sredinska konzola je sestavljena iz sprednjega dela z USB priključki, srednjega dela z znanimi in počasi nekoliko nadležnimi stikali za upravljanje pogona - iz Stellantisove zakladnice delov. Vključujejo tudi znano stikalo za preklop med normalnim, športnim in ekonomičnim načinom delovanja. Zadnji del je rezerviran za naslona za roke z dvojnim odpiranjem in dovolj velikim predalom pod pokrovoma. Dobro je, da imamo prava stikala na volanskem obroču, ki lepo leži v rokah. Upravljanje je intuitivno. Precej podobno, a prav tako brez superlativov je izvedena integracija sredinskega zaslona. Grafika je seveda koncernska, delovanje dovolj hitro in uporabno. Oblikovanje uporabniškega vmesnika zaslon pred voznikom so prepustili zares zdolgočasenim oblikovalcem. So pa podatki nazorni in ponovljeni tudi v projektorju na sprednje steklo, kar lahko pohvalimo.

Zadaj prostora ni premalo, če potniki spredaj niso preveč visoki. Če največ težav bo potencialno pri kolenih, strop je daleč zgoraj, širina je dovolj velika za avto Astrinega razreda. Sredinski zaslon za roke je dovolj širok in v pravem položaju. Otroške sedeže je mogoče enostavno namestiti. Prtljažnik ima dobršno zalogo v kakovostno blago opremljenega prostora. Zadnja sedeža se zložita v skoraj ravno podlago. Skupaj Opel Astra Sports Tourer ponudi od 597 do 1634 litrov prostora. S tem Opel dokazuje, da karavan ni kar tako njihov zgodovinski naziv.

Bencinski 1,2-litrski turbopolnjen trivaljnik s 100 kilovati največje moči je poganjal našo testno Astro. Taisti agregat poganja večino Stellantisovih modelov. Tokrat je povezan s 6-stopenjskim eDTC menjalnikom z dvojno sklopko. Pogonskemu sklopu pomaga hibridni del, ki samodejno prilagaja način pogona razmeram na cesti. Ne ponuja ravno veliko avtonomije, a to ni namen mikrohibridov. Vsekakor je dovolj učinkovit, da ulovite energijo pri zaviranju ob skladni, ekonomični vožnji, da poraba goriva ne preseže sedmih litrov. Povprečje se je pri vsestranskem aganžmaju spustila na nekaj več kot šest litrov na sto kilometrov. Trivaljnik sicer zvočno ni nič posebnega, je dovolj močan, pretikanje je gladko. Skupaj z dovolj neposrednim volanskim mehanizmom je avtomobil, ne glede na velikost, dovolj okreten. Lega na cesti je stabilna, pričakovano zanesljiva in Oplovsko učinkovito zadržana. Kar pomeni, da Astra ne počne nič neprijetnega tudi pri hitrejši vožnji. Precej velika platišča ne prinašajo ravno neudobne vožnje, morda nekaj več zvoka pri slabo vzdrževanih cestah. V kombinaciji z že omenjenimi ergonomskimi sedeži Astra zagotavlja dolga potovanja brez pretirane utrujenosti.

Cena Opla Astre je v luči opreme in velikosti precej prijazna. Posamezni elementi lahko vzbudijo kakšen pomislek, a izdelek kot tak predstavlja precej dobro alternativo ostalim v razredu. Če odmislimo pogonski sklop v našem 48V hibridu, vam lahko ponudjo tudi še električno priključni hibrid (PHEV), naš testni avtomobil je bil MHEV. Obstaja še povsem običajna različica z ročnim in 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Preglejte cenik, saj se pri Oplovi Astri v kombinaciji opreme in pogona skriva še kakšen adut.