Ford je na področju lahkih gospodarskih vozil eden izmed vodilnih proizvajalcev, saj imajo široko ponudbo različnih vozil, s čimer lahko pokrijejo pravzaprav vse potrebe uporabnikov. Najmanjši je Transit Courier, sledita mu Transit Connect in Transit Custom, vrh ponudbe tovornih vozil pa predstavlja Transit Furgon. Mi smo v roke dobili Transita Connecta v tovorni izvedbi s podaljšanim medosjem, ki prinaša še več tovornega prostora in večjo nosilnost.

Zadnja izdaja tega modela je seveda nekoliko drugačna od prvih dveh generacij (2002 in 2014), saj je ta nastal platformi, ki si jo deli Volkswagnovim Caddyjem. Takšna sodelovanja so v tem času nekaj povsem običajnega, četudi so si izdelki med seboj oblikovno precej blizu, a za uporabnike so najbolj pomembne prevozniške lastnosti in udobje med vožnjo. In tega testnemu Transitu Connectu ni primanjkovalo. V podaljšani L2 verziji je ta dolg natanko 4,82 metra, medosna razdalja pa se za nekaj milimetrov prevesi čez tri metre. Torej, natanko 40 centimetrov je L2 različica daljša od klasične verzije. 

Na zadku ima nameščena krilna vrata, ki se po potrebi odpirajo do 180 stopinj, dodatno vstopno točko pa predstavljajo še drsna vrata z odprtino, ki je široka 70 centimetrov. Skozi obe odprtini je mogoče v tovorni prostor naložiti evro paleto, še bolj merodajen pa je podatek, da tovorni prostor v L2 verziji sprejme kar dve evro paleti. V dolžino ta meri 2,15 metra (z odprtino pod sovoznikovim sedežem tudi preko 3 metre), med kolesnimi loki pa je za meter in pol širine. Z drugimi besedami, tovorni prostor je velik kar 3,7 kubičnih metrov. Daljša L2 verzija prinaša tudi večjo nosilnost tovornega prostora, ki znaša natanko tono in dva kilograma, v primeru, da bi ta imel še vlečno kljuko (doplačilo najmanj 460 evrov) pa bi lahko nanj pripeli do tono in pol težko prikolico. Avto je bil za dodatnih 650 evrov doplačila opremljen še lesenim tovornim dnom, ki vsebuje tudi nekaj zank za zategovanje tovora, da je ta med vožnjo nepremičen. Morda bi v tovornem prostoru lahko poskrbeli le za nekoliko boljšo LED osvetlitev.

Potniška kabina ima v teh izvedbi le dva sedeža, a bo tisti sovozniški bolj ali manj v poziciji nekakšne pisalne mizice (preklopljen naslon sovoznikovega sedeža). Saj veste, pri prevozih je tudi veliko papirnate birokracije. V našem primeru sta imela sedeža možnost ogrevanja, dodatna sta imela vgrajene nastavljive naslone za roke, piko na i pa prinašala oznaka AGR, saj so ti posebej oblikovani za podporo naravni ukrivljenosti hrbtenice, kar zmanjšuje obremenitev hrbta in preprečuje bolečine pri dolgotrajnem sedenju. Klasičnih odlagalnih mest v potniški kabini ne primanjkuje, se pa da marsikaj še pospraviti pod in za sedeže. Med drugim je tam idealen prostor za obvezno opremo, na spisek katere spada tudi manjši gasilni aparat. Voznikovo delovno okolje je tudi v tem primeru znano in urejeno. Merilniki imajo digitalno podlago, vse preostale potovalne informacije pa so vozniku na osrednjem zaslonu na dotik, kjer je integriran tudi navigacijski sistem. Edina slabost med vožnjo tovorne verzije tega je povečan hrup, ki je posledica, da tovorni prostor ni zvočno izoliran.

Čeprav ima Transit Connect na voljo tudi klasični bencinski motor in hibridni pogonski sklop, je bil naš testni avto opremljen z znanim in med kupci še vedno najbolj priljubljenim dvolitrskim dizelskim motorjem z 90 kilovati moči. V kombinaciji s samodejnim sedemstopenjskim menjalnikom, ki je malenkost muhast pri manevriranju na mestu, štirivaljnik potroši razmeroma malo dizelskega goriva. V povprečju se poraba giblje okrog šestih litrov oziroma kak liter več, ko je ta polno naložen.

In koliko ta stane? Če upoštevamo, da po njem posegajo le podjetniki, je prava cena tista brez vključenega DDV-ja, saj imajo davčni zavezanci v tem primeru pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost. Transit Connect Furgon L2 po rednem ceniku stane natanko 32 tisoč evrov (24.960 evrov brez DDV), h končni ceni pa je potrebno dodati še za slabe tri tisočake dodatne opreme.