Zdaj četrta generacija C3 je daleč od oblin, ki jih je imela prva generacija, avto je postal precej bolj »škatlast« in seveda v maniri aktualnih časov, križanec več avtomobilskih svetov, z dodatnim odmikom od tal in višje zastavljeno silhueto. C3 je zdaj samo eden od mnogih s to oznako – tu je še njegova električna različica e-C3 in pred kratkim predstavljen še malo bolj terensko in dimenzijsko mogočen C3 Aircross. Saj res, novi C3 na nek način spominja na prejšnjega Aircrossa.

C3 še vedno ostaja malček z natančno štirimi metri dolžine in širino 1,76 metra, kar se seveda pozna pri višje rastočih (in malo bolj kompkatnih) voznikih. Sredina tega desetletja je prinesla tudi bolj umirjeno oblikovanje svetil in tu in tam kakšen dekorativni element kot je na C-stebričku. Še vedno pa se krešejo mnenja, ali je novi »retro« lotogip posrečen ali ne. Tanka je meja okusa med skoki v preteklost in kičem, ampak končno odločitev prepuščamo vam.

Iz drugega sveta je tudi notranjost – v več prečnih nivojih so zloženi osnovni gumbi, odlagalna polica, zračna reža in čisto pod oknom še zelo ozek, za odtenek premajhen zaslonček, ki nadomešča merilnike. Na sredi štrli v prostor še osrednji zaslon, ob njem je volan, sposojen od sosedovega »levčka«, ki pa je vsaj tu nekoliko bolj optimalno postavljen, da ne skriva merilnikov. Razvada aktualnih časov je tudi široka sredinska konzola s prestavno ročico, ki je pri prostoru za voznikovo desno koleno preprosto preširoka, da bi lahko z desno nogo ravno dosegali stopalke, sploh če ste po merah bližje dvem metrom kot metru in pol. Na drugi strani z vrat štrli še nizek predal in nogi se zares počutita utesnjeni.

Pohvalna pa je izbira zanimive tkanine na delu oblog, še vedno pa je precej trde plastike. Ob rdeči črtici zunaj na stebričku so tu in tam vidni rahli dekorativni našitki z motivacijskimi sporočili tipa »be cool« in »be happy«.

Sedeži ne želijo tvegati s športnim oprijemom za lomljenje širokih hrbtov, pač pa so zgledno široki, čeprav malce na račun bočnega oprijema, del posrečenega dizajna pa so tudi prešite površine. Ampak, C3 je malček in tako je odmerjen tudi prostor zadaj; večja kot sta potnika spredaj, hitreje se manjša možnost sedenja zadaj. Pri štirih metrih je prtljažnika za povprečnih 310 litrov, ki ga omejuje tudi zelo visok nakladalni rob.

Kar se pogona tiče, tu pravzaprav ni nikakršne filozofije. Hišni mlinček na dosegu roke je še vedno 1,2-litrski trivaljnik z umetnim dihanjem, konfiguriran na 74 kW (100 KM), ki se mu priklanja šeststopenjski ročni menjalnik. Pred kratkim sem slišal zanimivo frazo za oglašanje trivaljnika – zobanje koruze. Ne vem sicer od kje je mojemu sogovorniku to padlo na pamet, ampak vsaj pri testnem C3 je ta zvok kar solidno skrit za zvočno izolacijo. Z 205 Nm navora je C3 tudi ravno prav poskočen, a mu hitro pešajo moči, če je v avtu ob vozniku še kdo.

Pelje se ta novi C3 prav tako kot vsi tipični predstavniki njegovega razreda, z lažjim zadkom, z neposrednim volanom, ki na trenutke skriva informacije izpod asfalta, predvsem pa je motorno toliko osnoven, da nekega dinamičnega polaganja ovinkov z njim voznik z vsaj malo zdrave pameti ne bo niti poskusil. Še posebej, ker je podvozje nastavljeno bolj mehko in se reč kar občutno nagiba. Poraba? Za bolj dinamične premike med semaforji v mestu in ko izven mesta ne cijazite v koloni – sedem litrov.

Max je trenutno najvišji nivo opreme in med serijskimi parametri najdemo električni pomik zadnjih stekel, samodejno klimatsko napravo, črno streho in 17-palčna lita platišča - skratka, vse, kar se najde v tem razredu plus osnovna varnostna oprema, neke hudo napredne elektronike v slogu samodejnega tempomata pač ne pričakujte. Za doplačilo je tu bela barva za 200 evrov, ki osnovno ceno 19.500 evrov dvigne na za 19.700 evrov.