Ferrari rad ob prenovi modela spremeni tudi njegovo ime, da jasno loči novo različico od izvirne. Roma, predstavljena konec leta 2019, zdaj dobiva naslednika v obliki modela Amalfi. A to velja le za kupejevsko izvedbo Rome – ta je šla iz proizvodnje leta 2024. Odprta različica, Roma Spider, ki je na trg prišla šele leta 2023, pa se še vedno prodaja vzporedno z Amalfijem. A tudi zanjo bo sčasoma prišel čas za slovo – nasledil jo bo model Amalfi Spider.

Tako kot pri številnih drugih modelih tudi tokrat Ferrari novega predstavnika imenuje po mestu ali regiji. Tokrat ne gre za Californio, Portofino, Modeno, Maranello ali Daytono, temveč za čudovito mestece na Amalfijski obali.

Preden skočimo na tehnične podatke, se najprej digitalno sprehodimo okoli avtomobila. Tako kot Roma, ki je bila ob predstavitvi zelo dobro sprejeta, bo verjetno tudi Ferrari Amalfi za mnoge prava vizualna poslastica. Amalfi je še vedno zelo podoben predhodniku, čeprav je celoten sprednji del na novo oblikovan. Povsem nove žaromete zdaj vizualno povezuje črn pas. Klasične maske hladilnika, kot jo je imela Roma, na Amalfiju ni več – vsaj ne v tej obliki. Odprtina v odbijaču je precej večja, dodatno pa Amalfi zajema zrak za hlajenje prek rež neposredno nad žarometi. Spremenjena nista le žarometa in odbijač – prenovljen je tudi pokrov motorja. Na primer »power dome« – ta izboklina na sredini pokrova je zdaj širša in na vrhu močno sploščena. S to novo rešitvijo se Amalfi vizualno lepo umešča ob bok modelu 12Cilindri.

Na zadku morda ne boš opazil večjih sprememb. A ob natančnejšem pogledu se pokaže marsikaj novega. Koncept zadnjih luči iz Rome ostaja, a izvedba je povsem drugačna. Tudi tukaj najdemo po dva horizontalna svetlobna elementa na vsaki strani zadka, le da je zdaj nad njimi raven vodoraven »nadstrešek«. Drugače je tudi postavljen nosilec registrske tablice – ni več v zadnjih vratih, temveč na sredini zadnjega odbijača. Sam pokrov prtljažnika je nove oblike, enako velja za pločevino na obeh straneh. Ferrari pa se ne uklanja modnim smernicam, kjer znamke in modeli kričijo z velikimi črkami po zadku. Tu je le ponosno stoječi konjiček – vizualna poslastica za vse, ki vozijo za njim.

Spremembe se pri Amalfiju nadaljujejo tudi v notranjosti, saj je celotna armaturna plošča nova. Od senčnika nad merilniki in zračnikov klimatske naprave na obeh straneh do infozabavnega zaslona in sedežev – vse je preoblikovano. Razmeroma visoko postavljeni pokončni zaslon infozabavnega sistema, kot smo ga poznali iz Rome, je zamenjan z nižje nameščenim vodoravnim. Zaslon, nameščen neposredno pred sovoznikom, je zdaj dobil okvir, ki je oblikovno usklajen z digitalnim instrumentnim zaslonom pred voznikom.

Visoko dvignjen sredinski tunel, značilen za Romo, pri Amalfiju ni več prisoten. Namesto njega v osrednjem spodnjem delu najdemo emblem Ferrari in elegantno oblikovan upravljalni element, ki z nostalgičnim poklonom spominja na prestavno shemo klasičnega ročnega menjalnika. Seveda gre v resnici za upravljanje 8-stopenjskega samodejnega menjalnika z dvema sklopkama.

Tako kot njegov predhodnik Roma ima tudi Ferrari Amalfi 3.855-kubični osemvaljnik z dvema turbopolnilnikoma. Tokrat ta twin-turbo V8 ne razvija več 456 kW (620 KM), temveč 471 kW (640 KM), moč pa se prenaša izključno na zadnji kolesi. Največji navor ostaja enak – 760 Nm – prav tako območje vrtljajev, kjer je na voljo: med 3.000 in 5.750 vrt/min.

Dodatna moč je posledica drugače nastavljenih turbopolnilnikov, vendar to ni vse. Nova sta tudi odmična gred in lažji ročični mehanizem, zamenjan je celo sam blok motorja, ki naj bi bil lažji kot kadar koli prej.

Do stotice Amalfi potrebuje le 3,3 sekunde. Roma je za to potrebovala desetinko več. Do 200 km/h pospeši v 9 sekundah (Roma: 9,3 s), končna hitrost pa znaša 320 km/h. Ferrari je med drugim Amalfiju namenil tudi tehnologijo »brake-by-wire«, torej elektronsko upravljanje zavor brez klasične mehanske povezave.