Prvega menda ne pozabiš nikoli in prav Leapmotor T03 je moj prvi električni avtomobil, ki sem ga vozila. Pri avtih dam precej na videz oziroma koliko harmonije je v obliki in izbranih barvah. Ob oči božajoči mlečno modri barvi karoserije sem odobravajoče pokimala tudi zato, ker sem imela naključno na sebi jakno enakega meni ljubega odtenka. Seveda so na voljo tudi drugi, od beline dalje.

Po velikosti ta električar z merami 1,65 metra v širino in 3,62 metra v dolžino sodi bolj med malčke. Oblika me je najprej spomnila na močno zaobljeno različico piči pokija, kot smo v knežjem mestu rekli kultni Zastavi 126 PGL. Leapmotor T03, ki ima sicer pet vrat, me je sezul prav s tem, da ga piči res hitro. Elektromotor z največjo močjo 70 kilovatov poganja sprednji kolesni par. Za vsak primer, ker sem električni avto, ki imel klasičnega ročnega menjalnika, vozila prvič, me je bilo zato kot zapriseženo bencinarko malo strah, da ga bom kljub preprostosti ali prav zato kaj pobiksala. Zato sem človeka, ki obvlada avte, prosila, naj se del poti pelje za menoj, da bo lahko priskočil na pomoč, če bom naredila kakšen dodaten ljubljanski zastoj. Potem sem ga čakala na dogovorjenem cilju, on pa se je pripeljal z vprašujočim pogledom, zakaj se ne oglašam na telefon in kam sem nenadoma izginila. Težava ali prednost je v tem, da ima T03, ki ga lahko z nagibom glave v desno preberemo tudi kot Tom, vsaj glede na moje izkušnje nenavadno velik pospešek, hkrati pa se motorja ne sliši, česar do zdaj nisem bila vajena. Kako stabilno in hitro v resnici vozim, sem na zaslonu opazila šele, ko me je zvok opozoril na prekoračeno hitrost. Kaj bi šele bilo, če bi bil način vožnje namesto na Eco ali Standard nastavljen na Sport? Priznam, da me je silni pospešek navdušil.

Tom je v resnici tudi Jerry in obratno, ker je kljub majhnosti dokaj okreten in prostoren; verjetno tudi na račun tega, da v njem ni prav veliko odlagalnih površin. Na zadnja sedeža se uspe dokaj udobno namestiti tudi kakšen bolj krepak medved. V prtljažnik pa gre zlahka kopica velikih nakupovalnih vrečk in še kaj. Materiali na sedežih so mehki in udobni, volan pa ima dober oprijem. Zaradi 360-stopinjske kamere se avto po mačje hitro in elegantno odziva na okolico in dogajanje. Privlačna je tudi možnost panoramske strehe, ki vozilo naredi še bolj igrivo in svetlo. Simpatični mišek in mačkon v enem me je kot ljubiteljico rohnečega motorja sicer malo manj navdušil s svojim oglašanjem. To spominja na uigran zborček duhov iz risank, a ga je sicer učinkovito preglasila dobra rap muzika. 

Pri parkiranju ter pri vzvratni vožnji pa je Tom izvrsten partner, saj na elektronskem zaslonu prikazuje celotno dogajanje okoli sebe in se preventivno oglasi, še preden si zares v nevarnosti. Tudi med vožnjo, ko te med drugim skoraj malce paranoično opozarja na nevarnost trka, še preden imaš zares prekratko varnostno razdaljo, a previdnost je seveda mati modrosti. Prav pride zaslonsko obveščanje, če je denimo v kateri od pnevmatik premalo tlaka ali je v sistemu kakšna druga anomalija. Pred sprehodom v Tivoliju sem se, čeprav sodim med povprečno velike pripadnice ženskega spola, pri iztegovanju do parkirne kartice v avtomatu počutila, kot da sem otrok v visoki kadi, kar mi je potem sicer uspelo v veliki meri omiliti z dvigom sedeža. 

Pretakanje elektronov preko vtiča na sprednjem delu avta je potekalo dokaj hitro; v dobre pol ure je bila baterija napolnjena 70-odstotno. Namreč, na hitri DC vtičnici gre do največ 45 kW, na klasični AC polnilnici pa do 6,6 kW. Pravzaprav se s tem nisem kaj dosti ubadala, saj LFP baterija z uporabno kapaciteto dobrih 37 kWh omogoča nekaj več kot 200 kilometrov dosega. Za vožnjo na kratkih razdaljah v mestu, kjer je pogosto težava s parkiranjem in je hkrati v bližini na voljo zadosti polnilnic, je T03 lahko zagotovo zadetek v polno. Polnjenje v ljubljanskem mestnem središču je pravzaprav kar priročno, saj to pomeni tudi brezplačno parkiranje. 

Kogar mika nakup manjšega električnega avtomobila in se pritožuje, da so cene še vedno previsoke, bo ob tem modelu obmolknil. Leapmotor T03 trenutno velja za najcenejši električni avto na našem trgu, saj je redna cena slabih 19 tisoč evrov, z državno subvencijo v višini 7.200 evrov pa ga je mogoče dobiti že za malo manj kot 11 tisočakov oziroma za 89 evrov na mesec. Da je kupcem zanimiv, kaže tudi dejstvo, da je bilo pri nas od julija do konca oktobra registriranih že 130 primerkov.