Pod jedrsko elektrarno si predstavljate velikanski kompleks s hladilnimi dimniki in reaktorji in strog režim varnosti, ni pa več daleč, ko bo reaktor imela kar vsaka ulica zase.
Jedrska baterija, kot je poimenovan konept, je delo ekipe strokovnjakov iz različnih področij – Jacopo Buongiorno je profesor jedrske znanosti in inženiringa na MIT, Kevin Chilton je upokojeni povejlnik US Strategic Command, strateškega poveljstva, Steven Aumeier prihaja iz Nacionalnega laboratorija iz Idaha, Robert Frida pa je ustanovitelj GenH. Njihov koncept je bil predstavljen v znanstveni reviji The Bridge.
Glavna težava jedrske energije kot ene od ogljično nevtralne je velikost kompleksa za pridobivanje in visoki stroški delovanja in vzdrževanja. Ideje o manjših reaktorjih so stare že desetletja, zdaj pa je prvič, da je v igri radikalno pomanjšan reaktor.
Reč je tako majhna, da jo lahko izdelujejo serijsko v tovarni in ne bi zavzela več kot običajnega kontejnerja, ki ga lahko dostavijo v nekaj tednih kamorkoli. Na mestu bi delovale 5 do 10 let, potem pa bi jih vrnili v tovarno na obnovitev goriva. Jacopo Buongiorno pravi, da je tehnologija ekstremno modularna in zelo majhna, zahvaljujoč mikro reaktorjem pa tudi zelo varna, saj je jedrsko gorivo lažje ohranjati hladno, ko ga je zelo malo.
Reaktorji ne bi samo napajali nekega manjšega področja, pač pa bi poskrbeli tudi ogrevanje in toplo vodo. Številne ameriške agencije in podjetja že sodelujejo na področju razvoja mikro reaktorjev, ki so bržkone edina otipljiva pot za trajnostno energijo in zmanjševanje ogljičnega odtisa.