Prebivalci karibskega Otoka svobode imajo precej izkušenj pri ohranjanju starih avtomobilov v pogonu. V Havani tako še danes srečate ameriške ladje iz 50. let prejšnjega stoletja, ki so bile sem pripeljane še v času vladavine proameriškega diktatorja Fulgencia Batiste, da bi nato, ko je s kubansko revolucijo oblast prevzel prosovjetski diktator Fidel Castro, dolga desetletja vozile z motorji iz sovjetskih vozil GAZ, VAZ in drugih.

Vendar lahko to deluje le v primeru, da ima država nafto. In prav z njo je zdaj po embargu ZDA na uvoz naftnih derivatov na Kubi težava. Kubanec Juan Carlos Pino se je odločil individualno avtomobilsko mobilnost rešiti po svoje. Svoj Fiat 126p iz leta 1980 poljske proizvodnje, ki je tudi pri nas dobro znan pod vzdevkom Bolha, se je odločil predelati na pogon na lesni plin.

Celoten pogon na lesni plin si je Pino zamislil in zgradil sam. Pri tem je uporabil navdih pri svojem stricu in tudi spletnih straneh Drive on Waste, kjer so na voljo tudi načrti za predelavo prvotnega bencinskega motorja na zgorevanje lesnega plina.

Lesni plin kot gorivo je zelo star in se je pogosto uporabljal v številnih evropskih državah. In sicer v 30. letih 20. stoletja zlasti v času svetovne gospodarske krize (1929 do 1933) in potem takoj po drugi svetovni vojni.

Kot gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem je bil lesni plin opisan v publikaciji Wood Gas as Engine Fuel leta 1986, izdala pa jo je organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). O uporabi lesnega plina kot goriva za avtomobile tam, kjer ni na voljo nafte, pa je že leta 1934 v svojem strokovnem članku poročala revija Nature.

Lesni plin je sintetično plinsko gorivo na osnovi ogljikovega monoksida, ki nastane z nepopolnim zgorevanjem rastlinske biomase in drugih ogljikovih produktov, med drugim na primer oglja.

Do uplinjanja pride v generatorju lesnega plina, kar je po domače rečeno zgoraj polnjen kotel, v katerem zgoreva biomasa. Pri tem nastaja mešanica ogljikovega monoksida, vodika, metana in ogljikovega dioksida. In žal tudi rakotvorne snovi v obliki poliaromatskih ogljikovodikov v obliki katrana. Katran je sicer zelo škodljiv za zdravje ljudi, hkrati pa povečuje kurilno vrednost plina in s tem tudi moč motorja.

Generator lesnega plina si je Pino izdelal sam, pri čemer je uporabil tlačno posodo za propan-butan. Lesni plin iz njega se v uplinjač motorja dovaja skozi hladilno komoro in filter. Za to služi puhalo, ki pa se uporabi le pri zagonu motorja. Takoj ko agregat deluje, lesni plin v uplinjač sesajo že bati motorja.

Da pogon Fiata 126p na lesni plin deluje, je pokazala že ena prvih testnih voženj. Pri njej je Pino prevozil 85 km in dosegel največjo hitrost 70 km/h.