Minilo je skoraj natanko 35 let, odkar je na ceste zapeljal prvi Renault Clio in takrat več kot  uspešno prevzel štafeto uspešnih modelov, kot sta bila slavna Katrca in priljubljeni Renault 5, ki sta pri nas, tako kot marsikje drugje, že takrat dosegla kultni status. Francoska znamka zdaj predstavlja že šesto generacijo svoje absolutne prodajne uspešnice, ki je tudi vsaj delno naše gore list, v treh desetletjih in pol pa je avto, za katerega so že davno tega trdili, da ima vse, kar imajo veliki, našel več kot sedemnajst milijonov lastnikov. To je seveda več kot dovolj razlogov, da Clia generacije 6 tudi mi vzamemo pod drobnogled.

In to z drobnogledom mislimo povsem dobesedno. Na prvi pogled bi namreč le stežka uganili, da pred vami sploh stoji Renault. Iščete morda družinsko podobnost z novima, retroelektričnima modeloma R4 in R5? Ne bo šlo. Prav tako boste povsem zaman iskali kakršnekoli izrazite oblikovne vzporednice z večjimi hišnimi brati, kot so Austral, Symbioz in Rafale. Novi Clio očitno ubira povsem svojo, presenetljivo drugačno oblikovno pot, kar pa je po svoje tudi razumljivo, saj segment kompaktnih kombilimuzin vse bolj izgublja boj s prav tako kompaktnimi SUV-ji, kjer ima Renault s Capturjem prav tako svoje močno železo v ognju. Drznem si predstavljati, da so inženirji in oblikovalci pri Renaultu staknili glave in najverjetneje kmalu ugotovili, da bodo le z atraktivno obliko in samosvojim nastopom svojemu novincu namenili dovolj dobre gene, da preobrne ta SUV-jevski trend.

Spredaj tako pogled takoj pritegne povsem nova, široka maska z vpadljivim diamantnim vzorcem. Obdajajo jo ostre, puščičaste dnevne LED-luči z novim svetlobnim podpisom, ki avtomobilu dajejo samosvoj karakter, hkrati pa je tudi zaradi njih vseeno jasno, da gre za model iz hiše Renault. Zajeten, a hkrati aerodinamičen sprednji odbijač dodatno nakazuje dinamične ambicije avtomobila. 

Vsej samosvojskosti navkljub Clio ne skriva, da gre za avto iz dežele galskih petelinov, z nekaj domišljije je namreč mogoče v njem najti tudi nekaj nostalgičnih oblikovnih prijemov - oblika sprednjega dela vsaj malce vleče na slavnega Renaulta 16 ali Citroena Ami. Povsem druga zgodba je stopničast, skorajda kupejevski zadek, ki z vanj zarezanimi ločenimi zadnjimi svetili deluje zelo sodobno in dinamično. Pri Renaultu se tokrat niso odločili za svetlobni podpis čez celotno širino avtomobila, kar tukaj prav tako lahko štejemo v plus. Kot celota Clio povsem odstopa od aktualnih Renaultovih dizajnerskih smernic, je pa zato bistveno bolj športne zasnove kot predhodnik.

Clio letnika 2026 je, ob tem, da je dobil zelo dinamično zunanjo podobo, tudi konkretno zrasel. Pridobil je kar nekaj centimetrov, predvsem v dolžino, kjer zdaj za dva centimetra presega magično mejo 4,10 metra. S tem se uvršča med najdaljše predstavnike svojega segmenta in je večji ter širši od druge generacije modela Megane.

Temu primerno radodaren je tudi prtljažnik, ki v osnovi meri odličnih 390 litrov, njegov prostor pa je pravilnih oblik in lepo obdelan. Na nakladalnem robu je sicer precejšnja stopnica. Med opcijsko opremo si lahko omislite rezervno kolo (kar toplo priporočamo), ki pa žal zasede dvojno dno. Za fiksiranje prtljage so na voljo priročni obročki in kljukice, ob podiranju zadnjih sedežev (v razmerju 60:40) pa nastane popolnoma ravno dno.

Tehnološki preskok je tudi v kabini  v primerjavi s predhodnikom očiten. Zasnova je modernejša, materialna obdelava pa je za razred B na zelo visokem nivoju. V najvišjem paketu opreme Esprit Alpine armaturno ploščo krasi trpežna tkanina, ista, ki jo najdemo na vratih, odlično pa se dopolnjuje s plastiko v imitaciji aluminija z zanimivim učinkom oksidiranega titana okoli zračnikov. V spodnjih, manj vidnih predelih kabine pričakovano prevladuje trša in nekoliko bolj groba plastika.

Zdaj že znana rešitev je izbirnik smeri vožnje, ki je nameščen ob volanski obroč. S tem se je sprostilo ogromno prostora na sredinski konzoli: pod magnetnim pokrovom sta dve držali za pijačo, spredaj pa priročna polnilna blazinica za pametne telefone z dvema USB-C priključkoma, je pa res, da je na desni strani zdaj precejšnja “gužva«, saj je tam trojček ročic (poleg izbirnika vožnje še ročica za upravljanje z brisalniki vetrobranskega stekla in pod njo še kaseta z gumbi za upravljanje z avdio sistemom). Predal pred sovoznikom in žepi v vratih so sicer povprečno veliki, prijetno pa preseneti zelo prostoren predal pod sredinskim naslonom za roke.Po zgledu ostalih novejših Renaultov je zdaj tudi Clio opremljen s preverjeno digitalno arhitekturo, a tokrat z horizontalno postavljenim zaslonom na sredinski konzoli. Ponaša se z multimedijskim sistemom OpenR Link z vgrajenim Googlovim vmesnikom, ki zagotavlja hitro, gladko in izjemno intuitivno uporabniško izkušnjo.

Strešna linija je nekoliko padajoča, kar odvzame nekaj prostora za glavo pri vstopanju in sedenju. Če ste visoki nad 185 cm, boste ob sprednjem sedežu, prilagojenem vaši višini, s koleni drgnili ob naslonjalo, z glavo pa se dotikali stropa. Sredinski sedalni del zadaj je nekoliko dvignjen, zato tja raje posadite otroka. Na sredinskem grebenu je zadaj na voljo le 12V vtičnica, USB priključkov ali zračnikov žal zadaj ni.

Za pogon testnega primerka je skrbela najnovejša evolucija Renaultovega polnega hibrida. Glavna novost pri tem je prehod na večji, 1,8-litrski bencinski štirivaljnik z neposrednim vbrizgom in Atkinsonovim ciklom delovanja. Tehnična osnova sicer ohranja znano francosko formulo - menjalniški sklop brez sklopke prepleta delovanje bencinskega stroja z dvema elektromotorjema. Večjim za neposredni pogon in manjšim, ki služi kot generator. Sistem se ob tem lahko pohvali z litij-ionsko baterijo kapacitete 1,4 kWh, celoten sklop pa na cesto prenese za 115 kW (160 KM) moči.

Štart z mesta je zavoljo elektrike in njenega takojšnjega navora izjemno agilen, sistem pa poskrbi, da v mestu velik del poti lahko prevozite neslišno in brez emisij, kar močno zniža porabo in poveča zvočno udobje. Menjalnik je Renaultov inovativni multimode (večstopenjski samodejni menjalnik brez sklopke), ki pametno žonglira med štirimi prestavami za bencinski motor in dvema za električnega, skupaj pa je na voljo 15 prestavnih kombinacij. V gostem prometu je to pravi balzam, le pri hladnem zagonu menjalnik rad nekoliko predolgo zadrži nizke prestave, zaradi česar se bolj sliši delovanje motorja pri višjih vrtljajih.

Clio je že vrsto let sinonim za okreten mestni avto, ki se ne brani niti dinamične vožnje na podeželju. Nova generacija se kljub povečanim zunanjim meram še vedno odlično znajde v mestu. Odlikuje ga temu primeren obračalni krog, preglednost pa nekoliko krnijo masivni stebrički. Pri parkiranju vas bo reševala elektronika. Serijsko že ima zadnje senzorje, pri višjih paketih pa tudi sprednje, vzvratno kamero ali odličen 360-stopinjski sistem kamer, ki bistveno olajša parkiranje ali obračanje v ozkih mestnih uličicah.

Na cesti volan prepriča z natančnostjo in dovoljšnjo mero povratnih informacij. Podvozje je res uspel kompromis med udobjem in lego. Če ste večinoma v mestu na slabših cestah, premislite o izbiri paketa Esprit Alpine. Z njim sicer dobite atraktivna 18-palčna platišča z nizkopresečnimi gumami, a bo vožnja čez luknje opazno bolj trda in neizprosna.

Dotaknimo se še zavor. Zavorna moč je dobra, vendar pedal zahteva odločnejši pritisk na stopalko, prehod med regenerativnim (električnim) in mehanskim zaviranjem pa ni najbolj naraven, o čemer smo pisali že pri Australu. Hibridnih 160 konjev ponuja več kot dovolj dinamike, vozniku pa so na voljo različni vozni programi (od konservativnega Eco do agresivnega Sport), omogočena pa je tudi personalizacija nastavitev volana in stopalke za plin, kar v tem segmentu redko vidimo. Posebno omembo si zasluži tudi možnost izbire načina Smart, ki samodejno preklaplja med različnimi voznimi načini in je daleč najbolj uporaben vozni način, prav tako pa je presenetljivo, kako veliko lahko uporablja način Eco, ki je tudi najbolj varčen. Ko smo že pri varčnosti, omenimo, da si je Clio na testu v povprečju postregel s 5,3 litra bencina na sto prevoženih kilometrov.

Novi Renault Clio se ponaša z bogato bero naprednih varnostnih in voznih asistentov, saj jih glede na izbran paket opreme ponuja kar do 29. Še posebej prepričljiv je sistem za aktivno vožnjo, ki združuje radarski tempomat in pametno prilagajanje poteku ceste. V skladu z evropsko zakonodajo vas bo avtomobil seveda opozarjal na prekoračitev hitrosti in padec zbranosti, a brez skrbi – ti dve, za marsikoga moteči funkciji, lahko povsem preprosto izklopite s pritiskom na gumb na levi strani volana.

Če ciljate na druge polne hibride, mu družbo delajo Toyota Yaris, Honda Jazz in MG3 – med njimi je Clio tisti, ki se vozniško najbolj izkaže. Po drugi strani pa ga v razredu napada še kopica klasičnih tekmecev: pri Stellantisu so tu po dimenzijah podoben (čeprav višji) Jeep Avenger, elegantna Lancia Ypsilon, Opel Corsa in Peugeot 208. V Volkswagnovem taboru pretijo Polo, Škoda Fabia in Seat Ibiza. Nikakor pa ne smemo odpisati Dacie Sandero, ki je bila pred kratkim prenovljena.

Še vedno pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da je Renault Clio skozi desetletja nizal uspehe predvsem zato, ker je znal ugoditi zelo širokemu krogu kupcev. Tudi šesta generacija ima vse atribute, da to tradicijo nadaljuje. Z všečnim dizajnom, odlično opremljenostjo, solidno prostornostjo in suverenimi voznimi lastnostmi je lahko popoln drugi družinski avto ali pa primarno vozilo za mlad par (tudi z enim otrokom). Bo pa vsekakor pomemben faktor za njegov uspeh na trgu tudi cena, ki pa se je v primerjavi s prejšnjo generacijo v povprečju povečala kar za petino.